KRATKA ZGODOVINA THE TROUBLE MAKERS–ov

Kot vemo je vsak začetek težak še posebno, če je to zvrst športa, ki je zelo redek v svetu. Ta šport se imenuje hokej na električnih invalidskih vozičkih. Pri nas v Sloveniji je samo deset igralcev, ki sodelujejo pri tem športu. V tujini se je ta šport dosti bolj razvil, to pa zato, ker je precejšnja razlika v standardu, se pravi v kvaliteti življenja invalidov. Pri tem mislim še posebej na kvaliteto električnih vozičkov, za katero velja, da so vsaj nekaj stopenj boljši od naših. Največja razlika je v tem, da igralci uporabljali en voziček za vsakdanje življenje, drugi samo za hokej.

Vse dogajanje se je začelo poleti leta 1993. Na naše društvo je prispela pošta, v kateri so bila pravila hokeja na električnih vozičkih in povabilo za udeležbo na turnirju, ki je bil za našo ekipo prvo tekmovanje in to že kar svetovno prvenstvo. Zbrala se je skupina desetih privržencev tega športa. Takrat se še nismo mogli odločiti za ime ekipe, tako da smo nastopili še kot Društvo mišično obolelih Slovenije. Pisal se je 25. julij. Zgodaj zjutraj smo odrinili na pot. Do kraja, kjer se je turnir dogajal, je kakšnih osem ur vožnje. Turnir je bil v mestu Erlangen, dvesto kilometrov zahodno od Munchna, imenoval se je INTER N-ational E-electric W-heelchair S-ports. Na tekmovanju so nastopale ekipe iz Italije, Finske, dve ekipi Nemčije, Nizozemske, Švice, ZDA in Slovenije. Nastanjeni smo bili v šoli, ki je bila v neposredni bližini športne dvorane. Za nas sta bili dve veliki posebnosti. Prva: prvič smo nastopili na tako veliki prireditvi, druga: vsa prehrana je bila iz ameriške vojaške baze, kar se nam je zdelo nekaj fenomenalnega. Ob kuncu tekmovanja pa smo bili kot edini, ki so nas popeljali na ogled baze. Vsi udeleženci turnirja smo bili povabljeni na sprejem pri županu mesta Erlangen. Prosti dan pa smo izkoristili za ogled mesta Nurenberg in Erlangen. Kot ekipa, ki je prvič skupaj in sodeluje na tako velikem tekmovanju, smo se izredno dobro odrezali. Veliko gledalcev in spremljevalcev drugih ekip se ni moglo načuditi kako je mogoče, da lahko tako uspešno igramo in to brez kakšnega posebnega treninga. Kljub vsem minusom, ki smo jih imeli, je bilo na koncu peto mesto zelo velik uspeh. Na začetku nismo imeli trenerja, zelo slabo opremljeni (precej počasnejši električni vozički, ne najboljša tehnika igralcev itd.). Naša oprema, se pravi električni vozički, so precej zaostajali po kvaliteti za vozički drugih udeležencev. Največja razlika se je kazala predvsem v hitrosti, pospeševanju iz mesta in hitrosti pri obračanju na mestu. Prišel je sedmi avgust, ko se je turnir končal s tekmo prve ekipe Nemčije proti Nizozemski. Rezultat je bil na strani Nemcev in sicer 2:0. Tako so Nemci postali svetovni prvaki. Nemci so prav poznani, da so v tej športni panogi za invalide najuspešnejši na svetu. To je bil kratek opis prvega velikega tekmovanja na katerem je sodelovala naša ekipa.

Tekmovanja, ki so sledila so se odvijala v Nemčiji, na Nizozemskem, v Švici in Italiji. Do sedaj smo se udeležili že 12 tekmovanj. Vsa tekmovanja so si bila več ali manj podobna, le pravila so se rahlo spreminjala. Vsako od teh tekmovanj je tudi zgodba, v katero je bilo vpletenih kar lepo število oseb. Tako je bilo potrebno za vsako udeležbo na teh prireditvah zbrati kar nekaj finančnih sredstev. Za vsako potovanje ekipe sta bili potrebni dve vozili, dva voznika in še spremstvo. Sigurno brez pomoči društva Društvo distrofikov Slovenije vseh teh ovir sami nismo bili sposobni premagovati. Prišel je tudi čas, ko se je bilo potrebno odločiti kako naj se ekipa imenuje. Vsak od igralcev je podal svoj predlog za ime. Na mizi se je znašlo devet predlogov. Med njimi tudi PINGVINI, THE TROUBLE MAKERS… .Nismo se mogli odločiti, kakšno ime bi najbolj vžgalo. Ime je določil žreb in tako se od takrat naprej imenujemo THE TROUBLE MAKERS. Logo oziroma znak je ustvaril naš prijatelj iz Zagreba. S tem novim imenom smo se prvič predstavili leta 1994 in mislim, da je res kar vžgalo. Čeprav dobesedni prevod imena nima pomena vzornega športnika. In tudi to poglavje našega športnega kolektiva je bilo zaključeno. V naslednjih letih razvoja so se dogajale vse bolj pomembne rešitve za nas. Približno sredi leta 1995 smo dobili trenerko. Prvi turnir je pokazal, da imamo na vidiku še boljšo rešitev. Zamenjava trenerja se je pokazala za zelo dobro potezo, saj smo v zelo kratkem času dokaj hitro napredovali v smislu tehničnega znanja posameznih igralcev. Takrat je to pomenilo precej tršo roko trenerja in resnejši pristop k delu. A kaj, ko je vsako obdobje minljivo. Tako je tudi obdobje resnejšega pristopa k delu zvodenelo.

Zgodovina THE TRUOBLE MAKERS – ov je zelo bogata. Kljub vsem vzponom in padcem, kot pri vseh športnikih je mogoče reči, da smo v tem kratkem obdobju ali pa tudi ne doživeli in videli marsikaj, kar verjetno ne bi, če se ne bi ukvarjali s tem redkim športom, lahko rečem tudi, da smo edini v Sloveniji. Pozna pa nas veliko ljudi po vsej Evropi in slišati je bilo že kar dobra mnenja o nas. Obiskali smo že kar lepo število turnirjev in upam, da bomo nekoč tudi sami organizirali kakšen odmeven turnir.

Kapetan ekipe:

Aleš Žučko