Kako uveljavljati oprostitev plačila letnega povračila za uporabo cest?
Ali imamo invalidi brezplačen dostop do interneta?
Kdo se lahko včlani v društvo?
Kje dobim invalidski znak za parkiranje?
Ali imam pri nakupu avtomobila kakšne olajšave?
Kaj pa oprostitve plačila carinskih dajatev?
Kako je z odmero dohodnine?
Ali imam kakšne olajšave pri obračunu davka na dodano vrednost?
Ali sem pri urejanju upravnih zadev oproščen plačila takse?
Kdo je oproščen plačila RTV prispevka?
Kaj pa turizem?
Kaj je invalidska pokojnina?
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
Pravica do varstvenega dodatka
Pravica do invalidnine za telesno okvaro
Katere posebne pravice za invalide določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)?

 

 

Kako uveljavljati oprostitev plačila letnega povračila za uporabo cest?

Ali imamo invalidi brezplačen dostop do interneta?

 

Kje dobim invalidski znak za parkiranje?

Na vrh

Ali imam pri nakupu avtomobila kakšne olajšave?

Od motornih vozil, ki se dajo prvič v promet (prodajo) oziroma se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije, se mora plačati davek na motorna vozila. Višina davka na motorna vozila je odvisna od prodajne vrednosti vozila in znaša od 1% do 13%. Zakon določa oprostitev plačila tega davka od vozil, ki so nabavljena za prevoz invalidov, in sicer:
- od enega novega osebnega avtomobila z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 l in dieselskega motorja do 1,9 l oziroma z delovno prostornino bencinskega motorja do 2 l in dieselskega motorja do 2,2 l za novi osebni avtomobil z avtomatskim upravljanjem ter
- od kombi vozila, posebej prirejenega za prevoz invalidov na invalidskem vozičku,
ki ga največ enkrat v 5 letih kupijo invalidske organizacije in osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje. Osebe, ki jim je oprostitev namenjena so:
- osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80% telesne okvara. (Oprostitev se uveljavlja na podlagi odločbe o telesni okvari, ki jo izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije);
- osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;
- osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb (Oprostitev se uveljavlja na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida oziroma odločbe, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Te odločbe izdaja Center za socialno delo);
- otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju. (Oprostitev se uveljavlja na podlagi potrdila zdravstvenega doma oziroma drugega zavoda, ki opravlja specialistično pediatrično dejavnost).
Oprostitev se uveljavlja z vlogo za povračilo davka, ki je bil plačan ob nakupu vozila. Vlogo se posreduje pristojnemu davčnemu organu (davčni urad na območju stalnega prebivališča upravičenca). Vlogi se priloži račun za vozilo in ustrezno dokazilo o invalidnosti (glej zgornji odstavek). Pozor: Na računu mora biti obračunan znesek davka na motorna vozila, sicer je težko razvidno, da gre za prvo prodajo vozila! Pristojni davčni organ je dolžan vrniti plačani davek iz tega zakona v 15 dneh po prejemu zahtevka.

V prometno dovoljenje tako kupljenega oziroma uvoženega avtomobila se vpiše, da je upravičenec uveljavljal povračilo davka. Če invalidska organizacija, invalid oziroma njegovi starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom petletnega roka od dneva nakupa, morajo plačati davek. Izjemoma se lahko avtomobil proda prej kot v petih letih, če je bil poškodovan v prometni nesreči za več kot 70% tržne vrednosti avtomobila na dan nesreče. Če invalid umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza avtomobila, smejo zakoniti dediči prodati osebni avtomobil, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek.
Če upravičenec (invalid) sam ni voznik, lahko v njegovem imenu avtomobil vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika. Če ima voznik pooblastilo, stalna navzočnost invalida v motornem vozilu ni obvezna.

Na vrh

 

Kaj pa oprostitve plačila carinskih dajatev?

Od uveljavitve zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti je razveljavljen carinski zakonik in vsi drugi predpisi, ki so bili izdani na njegovi podlagi. Torej so razveljavljene tudi vse določbe o carinskih oprostitvah, ki so bile z njimi določene. Več o novi carinski ureditvi pa v prihodnje.

Na vrh

 

Kako je z odmero dohodnine?

Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006 z dne 16.11.2006

Dohodnina je davek, ki se zavezancu odmeri enkrat letno na podlagi njegovih osebnih prejemkov (dohodkov iz zaposlitve, dohodkov kmetijstva, dohodkov iz dejavnosti, dohodkov iz kapitala, premoženja in premoženjskih pravic,... ), doseženih na območju Slovenije ali v tujini. Zavezanci za plačilo dohodnine so fizične osebe (posamezniki). Dohodnina se praviloma odmeri in plača od vseh dohodkov zavezanca, razen tistih, za katere zakon izrecno določa, da so iz plačila dohodnine izvzeti.
Med drugim zakon o dohodnini določa, da se dohodnine ne plača od:
- dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi zakona o vojnih invalidih, zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo, zakona o popravi krivic, zakona o vojnih veteranih in zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in zakona o republiških priznavalninah, razen prejemkov, ki predstavljajo redni dohodek;
- dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o vojnih invalidih in zakonu, ki ureja socialno varstvo, ter dodatka za tujo nego in pomoč po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
- invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost po zakonu o vojnih invalidih in nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
- otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;
- invalidnine, invalidskega dodatka in dodatka za posebno invalidnost po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- varstvenega dodatka k pokojnini po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
- prejemkov za občasno delo invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;
- pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva;

- prejemkov za opravljanje občasne ali začasne nege ali pomoči invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni;
Zavezancem, ki imajo obdavčljive dohodke,  so pod določenimi pogoji  priznane olajšave pri odmeri dohodnine, in sicer:
Osebna olajšava:
(1) Rezidentu, invalidu s 100% telesno okvaro, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 14.971 eurov letno, če mu je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov.
(2) Rezidentu po dopolnjenem 65. letu starosti se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1205 eurov letno.
(3) Rezidentu, prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% odmerjene pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(4) Rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% odmerjenega nadomestila. Za nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja se ne šteje nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki ga izplačuje delodajalec v skladu s 397. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/05 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06).
Posebne olajšave za vzdrževanje družinskih članov:
(1) Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša:
1. za prvega vzdrževanega otroka 2.066 eurov letno, ali
2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7.486 eurov letno;
3. za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.066 eurov letno.

(2) Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena poveča, in sicer:
1. za drugega vzdrževanega otroka za 180 eurov,
2. za tretjega vzdrževanega otroka za 1.680 eurov,
3. za četrtega vzdrževanega otroka za 3.180 eurov,
4. za petega vzdrževanega otroka za 4.680 eurov,
5. za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.500 eurov glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

(3) Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz 2. točke prvega odstavka tega člena se šteje otrok, ki:
1. ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
2. ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali
3. je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.

(4) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se prizna za otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, za starejšega otroka pa, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi za otroka po tej starosti, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Priznavanje olajšave se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, prizna ne glede na njegovo starost.

(6) Olajšava, določena v 1. točki prvega odstavka tega člena, se ne priznava zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V tem primeru se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do otroškega dodatka.

(7) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V primeru, da ima zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

(8) Za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka tega člena se uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

(9) Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal.

(10) Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave.

(11) Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.

(12) Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.


Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje:
- zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
- otrok do 18. leta starosti.
- otrok do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in – razen družinske pokojnine ter dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja – nima dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
- otrok, starejši od 18 let, ki se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oziroma posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
- otrok, ki ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, šteje za vzdrževanega družinskega člana za obdobje, v katerem ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
- otrok, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, po 26. letu starosti pa, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Obdobje, v katerem se otrok šteje za vzdrževanega družinskega člana, se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
- otrok, ki je v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, šteje za vzdrževanega družinskega člana ne glede na njegovo starost.
- starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.

Zneski olajšav se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Zakon o dohodnini določa tudi posebno olajšavo za zavezance – samostojne podjetnike (s.p.), ki zaposlujejo delavce s statusom invalida oziroma za samostojne podjetnike s statusom invalida – samozaposlene invalide. Posebno olajšavo za zaposlovanje lahko uveljavlja:
- Zavezanec, ki zaposluje invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 50% izplačane plače te osebe, zavezanec, ki zaposluje invalida s 100% telesno okvaro ali gluho osebo, pa v višini 70% izplačane plače te osebe.

- Zvezanec, ki zaposluje invalide iz prvega odstavka tega člena nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 70% izplačanih plač za te osebe. Za namene tega odstavka se osebe iz tega odstavka vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, in sicer se najprej vštevajo tiste osebe s starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Olajšava po tem odstavku se izključuje z olajšavo po prvem odstavku tega člena.
- Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali zavezanec – gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.

Ko je že govora o določilih novega zakona o dohodnini, naj spomnimo tudi na možnost namenitve dela dohodnine za donacije v korist delovanja našega društva. Zakon namreč določa, da zavezanec za plačilo dohodnine lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno-koristne namene se med drugimi štejejo tudi dejavnosti, ki jih opravljajo invalidske organizacije, ki so po posebnih predpisih ustanovljene za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna.

Na vrh

 

Ali imam kakšne olajšave pri obračunu davka na dodano vrednost?

Zakon o davku na dodano vrednost ne določa posebnih oprostitev, ki bi bile vezane na status posameznika, predvideva pa olajšave za določene kategorije blaga oziroma storitev. Tako je določeno, da se davek na dodano vrednost ne obračunava od:
- socialno-varstvenih storitev in prometa blaga, neposredno povezanega s socialno-varstvenimi storitvami, če se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo socialno-varstvene dejavnosti, ter
- promet storitev in blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami in ga opravljajo politične, sindikalne, človekoljubne, dobrodelne, invalidske in podobne organizacije in ustanove svojim članom kot povračilo za članarino ter v skladu s predpisi, ki urejajo področje teh organizacij, in v skladu s pravili teh organizacij, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k zmanjševanju konkurence.
- pri sprostitvi uvoženega blaga v prost promet za predmete, ki so posebej izdelani za izobraževanje, zaposlovanje oziroma podporo slepim in gluhim oziroma drugim fizično ali duševno prizadetim osebam, če so bili ti predmeti pridobljeni brezplačno ter so jih uvozile ustanove oziroma organizacije, katerih dejavnost je izobraževanje oziroma pomoč tem osebam, in če pri donatorjih ni izražen komercialni namen.
ZDDV govori o omenjenih znižanih stopnjah oziroma oprostitvah plačila DDV v 25., 26. in 29. členu.

Znižana (8,5% stopnja) pa je določena za:
- medicinske oziroma ortopedske priprave in rehabilitacijski oziroma tehnični pripomočki, ki invalidu nadomeščajo ali podpirajo njegovo vsakodnevno delovanje in so namenjeni izključno osebni rabi, vključno s popravili teh priprav in pripomočkov ter gradnja, obnova in vzdrževanje stanovanjskih prostorov, stanovanj oziroma stanovanjskih hiš ter posebnih objektov za bivanje in življenje invalidov.

Na vrh

 

Ali sem pri urejanju upravnih zadev oproščen plačila takse?

Zakon o upravnih taksah določa, da so plačevanja taks oproščeni naslednji upravičenci:
- invalidi, za katere je določeno v zdravstvenem spričevalu, da smejo voziti le prirejeno vozilo – v postopku za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje in za izdajo ter podaljšanje veljavnosti vozniškega in prometnega dovoljenja;
- dobrodelne in invalidske organizacije ter organizacije za samopomoč – za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene;
- društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu – za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu;
- taksni zavezanci – posamezniki v slabih premoženjskih razmerah (med te zakon uvršča tudi – prejemnike nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb).

Za določene zadeve pa se taksa ne obračuna, in sicer za:
- dokumente in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja;
- dokumente in dejanja za uveljavitev socialno-varstvenih pravic;
- dokumente in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja.

Na vrh

 

Kdo je oproščen plačila RTV prispevka?

Plačila RTV prispevka so oproščeni :
- invalidi s 100% telesno okvaro,
- invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo,
- osebe, ki so trajno izgubile sluh,
- ustanove za varstvo otrok, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, invalidske organizacije in invalidske delavnice,
- diplomatska predstavništva.
Upravičenci oprostitev plačila prispevka uveljavljajo le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma odločbe ali sklepa drugega pristojnega organa, ki odloča o stopnji in vrsti invalidnosti.

Na vrh

 

Kaj pa turizem?

Na podlagi tretje in četrte alineje 27. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (UL 2/2004) so plačila turistične takse oproščeni:
– osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
– otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Na vrh

 

KAJ JE INVALIDSKA POKOJNINA?

Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanca in nekaterih drugih pogojev, določenih v zakonu. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na katero vas napoti vaš osebni zdravnik.
Invalidnost vam bo podana, če se vam je, zaradi nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ugotovljenih po zakonu, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšala zmožnost za:
• zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma
• poklicno napredovanje.

Med vzroke za nastanek invalidnosti se štejejo:
• poškodba pri delu,
• poklicna bolezen,
• bolezen,
• poškodba izven dela.

Invalidska komisija vas kot njihovega zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost, glede na preostalo delovno zmožnost razporedi v eno od naslednjih treh kategorij:

• I. kategorijo:
o če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali
o če je pri njem podana poklicna invalidnost, zavarovanec pa nima več preostale delovne zmožnosti;

• II. kategorijo:
o če je njegova delovna zmožnost za delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, pa tudi vsa tista dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo zmanjšana za 50% ali več;

• III. kategorijo:
o če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa določeno delo opravlja vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma
o če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana najmanj za 50% ali
o če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.
Preostala delovna zmožnost, ki se ugotavlja le v primeru, če je zavarovanec invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, je podana:

• če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ustreznem njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti, ali

• če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu ali

• če lahko določeno delo opravlja vsaj s polovičnim delovnim časom.

POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE
A. Obstoj invalidnosti
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala:
• invalidnost I. kategorije;
• invalidnost II. kategorije, če brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, leta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
• invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je moški že dopolnil 63 let oziroma ženska 61 starosti.
B. Drugi pogoji
V primeru nastanka invalidnosti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni imate pravico pridobiti pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, v primeru nastanka invalidnosti zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela pa le, če imate dopolnjeno predpisano pokojninsko dobo.
Če je invalidnost nastala pred dopolnjenim 21. letom starosti, se pravica do invalidske pokojnine pridobi, če ste:
• ob nastanku invalidnosti vključeni v obvezno zavarovanje, ali
• ste dopolnili najmanj tri mesece zavarovalne dobe.

Več o odmeri in višini, ter ostalih individualnih vprašanjih o invalidski pokojnini lahko izveste na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje http://www.zpiz.si/ ali na telefonski številki njihove centralne informacijske službe 01/474 51 00.

Na vrh

 

Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo

Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki ga lahko po zakonu pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Namenjen je poplačilu stroškov dela, ki jih ima upravičenec, ker zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno in stalno potrebuje tujo nego in pomoč.

POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE
Pravica do dajatve je pogojena z določenim statusom osebe, ki ga določi izvedenška komisija zavoda.
a.) Statusni pogoj
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobite, če imate stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ste:
• uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine,
• slepi ali slabovidni zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali pričeli opravljati samostojno poklicno dejavnost,
• zavarovanec, ki je oslepel ali postal slaboviden v času trajanja delovnega razmerja ali opravljanja samostojne poklicne dejavnosti,
• oseba, ki je v času uživanja pokojnine oslepela,
• slepi in ste zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu,
• nepokretni zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70%, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa.
Zmanjšana zmožnost premikanja za najmanj 70% je podana pri:
• vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih, ki zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze)z opornimi aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore,
• zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic,
• zavarovancih s podkolenskimi in nadkolenskimi amputacijami okončin, pri katerih ni mogoča aplikacija protez in so trajno vezani na invalidski voziček,
• zavarovancih z živčnomišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišičnega gibalnega sistema, da ni več mogoče samostojno premikanje v prostoru, brez pomoči tuje osebe,
• zavarovancih z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, s krni neprimernimi za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

Več o osnovi za odmero in višini, ter ostalih individualnih vprašanjih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo lahko izveste na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje http://www.zpiz.si/ ali na telefonski številki njihove centralne informacijske službe 01/474 51 00.

Na vrh

 

Pravica do varstvenega dodatka

Varstveni dodatek je mesečna denarna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se upravičencu izplačuje skupaj s pokojnino. Namenjena je zagotovitvi večje materialne in socialne varnosti prejemnika nizke pokojnine, če ta za priznanje take pravice izpolnjuje predpisane pogoje.
Varstveni dodatek ni samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

POGOJI ZA PRIDOBITEV VARSTVENEGA DODATKA
Za pridobitev pravice do varstvenega dodatka morate kot uživalec starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine sočasno izpolnjevati naslednje pogoje:
• imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• vaša pokojnina ne dosega osnove za odmero dodatnih pravic
• da skupaj z družinskimi člani nimate drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje in
• da vaše premoženje in premoženje družinskih članov, s katerimi živite v skupnem gospodinjstvu, ne presega določenega cenzusa.
Kot uživalec predčasne pokojnine nimate pravice do varstvenega dodatka v času, v katerem se vam izplačuje zmanjšana pokojnina zaradi predčasnega odhoda v pokoj!

Koliko znaša osnova za odmero dodatnih pravic in kdo so upravičenci do varstvenega dodatka?
Osnova za odmero dodatnih pravic znaša od 1. februarj 2004 dalje 81.953,52 SIT. Njena višina se spreminja ob vsakokratni spremembi višine pokojnin. Uživalec pokojnine, ki dobiva nižji znesek pokojnine od osnove za odmero dodatnih pravic, je potencialni upravičenec do varstvenega dodatka.

Več o pravici do varstvenega dodatka in ostalih individualnih vprašanjih lahko izveste na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje http://www.zpiz.si/ ali na telefonski številki njihove centralne informacijske službe 01/474 51 00.

Na vrh

 

Pravica do invalidnine za telesno okvaro

Invalidnina je mesečna denarna dajatev, ki jo lahko pridobite kot zavarovanec ali uživalec pokojnine zaradi telesne okvare, nastale med zavarovanjem ali v času uživanja pokojnine.
Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.
Vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotke teh okvar določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo.

POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE
Za pridobitev pravice do invalidnine morajo biti načeloma izpolnjeni naslednji trije pogoji:
a. da gre pri zavarovancu ali uživalcu pokojnine za določeno vrsto in stopnjo telesne okvare,
b. da je ta okvara nastala med zavarovanjem ali uživanjem pokojnine in
c. da upravičenec ob njenem nastanku izpolnjuje pokojninsko dobo, potrebno za pridobitev invalidske pokojnine. Tega pogoja ni potrebno izpolnjevati, če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali je nastala v času uživanja starostne ali invalidske pokojnine!
a.) Vrste telesnih okvar
Telesne okvare so razvrščene glede na njihovo težo v osem stopenj. Najnižja osma stopnja je 30%, najvišja prva stopnja pa 100% telesna okvara.
Če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zadošča za pridobitev pravice do invalidnine 30% telesna okvara. V primeru, da je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, pa mora obstajati najmanj 50% telesna okvara.
Obstoj telesne okvare in njen vzrok ugotavlja invalidska komisija ali drug izvedenec Zavoda.
b.) Nastanek telesne okvare
Invalidnino je možno praviloma pridobiti le za telesno okvaro, nastalo v času trajanja zavarovanja ali uživanja starostne ali invalidske pokojnine.
Izjema velja za telesno okvaro, nastalo pred vključitvijo v obvezno zavarovanje, ki se je med trajanjem zavarovanja poslabšala. Zavarovancu pa v takem primeru pripada invalidnina le za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje.

Več o osnovi za odmero in višini, ter ostalih individualnih vprašanjih o pravici do invalidnine za telesno okvaro lahko izveste na spletnih straneh Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje http://www.zpiz.si/ ali na telefonski številki njihove centralne informacijske službe 01/474 51 00.

Na vrh

 

Katere posebne pravice za invalide določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)?

Pravice na podlagi invalidnosti, so:
- pravica do poklicne rehabilitacije
- pravica do premestitve in nadomestila
- pravica do dela s skrajšanim delovnim časom in delna invalidska pokojnina
- pravica do invalidske pokojnine
- pravica do nadomestila za invalidnost
- pravica do dodatka za pomoč in postrežbo
- pravica do invalidnine

Pravice so namenjene izključno zavarovancem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primeru pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pa tudi uživalcem starostne, invalidske ali družinske pokojnine.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da je invalidnost pri posamezniku podana, če ima zavarovanec zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zmanjšano zmožnost, da si zagotovi oziroma ohrani delovno mesto in da poklicno napreduje. Pri tem morajo biti spremembe v zdravstvenem stanju takšne, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali medicinsko rehabilitacijo. Zakon razločuje vzroke za nastanek invalidnosti, od katerih je odvisen obseg posamezne pravice. Večji obseg je predviden pri nastanku invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, manjši pa pri invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Tu obravnavamo določila, ki se nanašajo na invalidnost kot posledico bolezni, ki ni pogojena z delom.

ZPIZ invalidnost razvršča v tri kategorije:
· I. kategorija - če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti;
· II. kategorija - če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več;
· III. kategorija - če zavarovanec z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali, če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu na katerega je razporejen.
Za ugotavljanje kategorije invalidnosti je poleg definicije svojega poklica pomembna tudi definicija preostale delovne zmožnosti:
Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen (delo, ki ga opravlja), kakor tudi vsa druga dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela.
Preostala delovna zmožnost je podana, če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, ali če se s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ali če lahko opravlja določeno delo vsaj polovico polnega delovnega časa.
Drugo delovno mesto je delovno mesto, na katerem zavarovanec lahko dela glede na svojo preostalo delovno zmožnost. Ustrezati mora zavarovančevemu zdravstvenemu stanju oziroma naravi spremembe v njegovem zdravstvenem stanju, saj invalidnosti ne sme poslabšati. Izbira drugega delovnega mesta je odvisna zlasti od:
· ocene preostale delovne zmožnosti,
· zavarovančeve splošne in strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj, osebnih lastnosti, pripravljenosti za določeno delo,
· delovnih razmer pri delodajalcu, opremljenosti delovnega mesta in ustreznosti delovnega okolja.
Če se zavarovanec pred premestitvijo usposobi s poklicno rehabilitacijo za drugo delo, potem je to tisto delovno mesto, ki šteje za ustrezno delovno mesto.

Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec pod pogoji, da:
- je pri njem ugotovljena II. kategorija invalidnosti,
- na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in
- se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal poln delovni čas.

S poklicno rehabilitacijo se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, ki ustreza njegovim zmožnostim, oziroma se mu za opravljanje istega poklica ali dela prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Zavarovanec, ki pridobi pravico do poklicne rehabilitacije se je dolžan usposabljati za ustrezno delo, tako kot se določi v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, ki jo sklenejo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanec in delodajalec ali Zavod za zaposlovanje. Če je za poklicno rehabilitacijo, zaposlitev ali razporeditev invalida na drugo ustrezno delovno mesto potrebna prilagoditev prostorov in delovnih sredstev, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delno ali v celoti krije stroške prilagoditve.

Poklicna rehabilitacija se izvede z izobraževanjem ali s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu. Stroške poklicne rehabilitacije krije zavod. Zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije morata zavodu poročati o poteku rehabilitacije najmanj vsakih šest mesecev.

V zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije pripada zavarovancu nadomestilo, in sicer:
- od pridobitve pravice do poklicne rehabilitacije do njenega zaključka znaša nadomestilo 100% invalidske pokojnine, ki bi mu bila odmerjena na dan nastanka invalidnosti;
- če se usposablja ob delu, od nastopa usposabljanja do zaključka poklicne rehabilitacije, 40% invalidske pokojnine, ki bi mu bila odmerjena na dan nastanka invalidnosti;
- od zaključka poklicne rehabilitacije do pričetka dela na novem (ustreznem) delovnem mestu nadomestilo v višini 100% invalidske pokojnine, ki bi mu bila odmerjena na dan nastanka invalidnosti, po pričetku dela na novem delovnem mestu pa v višini 20% te pokojnine;
- če je zavarovancu prenehalo delovno razmerje, ker mu delodajalec ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, ali če gre za zavarovanca, ki je samozaposlen, kmet ali brezposelna oseba, ima po končani poklicni rehabilitaciji oziroma po prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila v višini 80% invalidske pokojnine, ki bi mu bila odmerjena na dan nastanka invalidnosti. Nadomestilo se izplačuje do nastopa nove zaposlitve, po njej pa ima pravico do nadomestila v višini 20% te pokojnine.

Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi pogodbe o poklicni rehabilitaciji te pogodbe ne podpiše, če iz neopravičenih razlogov ne nastopi poklicne rehabilitacije ali je ne konča v dogovorjenem roku, če ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je prevzel s pogodbo o poklicni rehabilitaciji in če ne nastopi ustreznega dela, ki mu je bilo zagotovljeno.

Pravica do premestitve in nadomestila je pravica zavarovanca (delavca), da je prerazporejen na ustreznejše delovno mesto, če dosedanjega dela zaradi invalidnosti ne more več opravljati. To pravico zavarovanec pridobi:
- če je opravil poklicno rehabilitacijo, s katero se je usposobil za drugo ustrezno delo,
- če je pri njem nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 50. letu starosti ali
- če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% oziroma če še lahko dela v svojem poklicu, ampak ne na dosedanjem delovnem mestu.

Pravico do premestitve mora zagotoviti delodajalec, pri katerem je invalid zaposlen. Pri tem mora upoštevati mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, njegovo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost. V tem primeru mora delodajalec delavcu-invalidu odpovedati pogodbo o zaposlitvi na dosedanjem delovnem mestu in mu hkrati ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu. Če invalid odkloni sklenitev nove pogodbe v roku 30 dni od prejema ponudbe nove pogodbe, mu delovno razmerje preneha, izgubi pa pravico do odpravnine, ohrani pa pravico do minimalnega odpovednega roka. Delodajalec ni zavezan ponuditi delavcu zaposlitve na drugem ustreznem delu, če takšnega delovnega mesta iz utemeljenih razlogov ne more zagotoviti. Utemeljenost teh razlogov presodi posebna komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.