{"id":16185,"date":"2015-06-04T14:01:31","date_gmt":"2015-06-04T14:01:31","guid":{"rendered":"http:\/\/www.test1dds.si\/?page_id=16185"},"modified":"2015-06-04T14:04:23","modified_gmt":"2015-06-04T14:04:23","slug":"o-distrofiji","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.drustvo-distrofikov.si\/?page_id=16185","title":{"rendered":"O distrofiji"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><p>[vc_row row_type=&#8221;row&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_color=&#8221;#ffffff&#8221; padding_top=&#8221;20&#8243;][vc_column width=&#8221;1\/1&#8243;][vc_gallery type=&#8221;flexslider_slide&#8221; interval=&#8221;3&#8243; images=&#8221;15268,15347&#8243; onclick=&#8221;link_image&#8221; custom_links_target=&#8221;_self&#8221; column_number=&#8221;2&#8243; grayscale=&#8221;no&#8221; choose_frame=&#8221;default&#8221; img_size=&#8221;full&#8221;][vc_separator type=&#8221;transparent&#8221; position=&#8221;center&#8221; up=&#8221;15&#8243; down=&#8221;10&#8243;][vc_column_text]<\/p>\n<h5>O distrofiji<\/h5>\n<p>[\/vc_column_text][vc_separator type=&#8221;small&#8221; position=&#8221;left&#8221; up=&#8221;16&#8243; down=&#8221;12&#8243;][vc_column_text]<strong>MI\u0160I\u010cNA IN \u017dIV\u010cNO-MI\u0160I\u010cNA OBOLENJA<\/strong><\/p>\n<p>\u017div\u010dno-mi\u0161i\u010dna obolenja (\u017dMO) so dedna, kroni\u010dna, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadenejo mi\u0161ice. Za te\u017eje oblike \u017dMO je zna\u010dilno postopno in nezadr\u017eno propadanje mi\u0161i\u010dnih vlaken, kar privede do delne ali popolne ohromelosti dolo\u010denih mi\u0161i\u010dnih skupin, posledi\u010dno do vse ve\u010djih te\u017eav pri gibanju, do vezanosti na vozi\u010dek in odvisnosti od tuje pomo\u010di. Mi\u0161ice z napredovanjem obolenj slabijo, mi\u0161i\u010dni oslabelosti se pridru\u017eijo tudi mo\u017ene sekundarne posledice mi\u0161i\u010dne oslabelosti, kot so kontrakture (zmanj\u0161ana gibljivost sklepov), skolioza (vstran ukrivljena hrbtenica), te\u017eave z dihanjem, prizadetost srca, itd.<\/p>\n<p>Delovanje mi\u0161ic je tesno povezano z \u017eiv\u010devjem. Elektri\u010dni impulzi, ki potekajo po \u017eivcih, so signal za kr\u010denje mi\u0161ice. Iz centralnega \u017eiv\u010dnega sistema (mo\u017egani) potujejo impulzi za hoteno mi\u0161i\u010dno kr\u010denje, po hrbtenja\u010di navzdol, do motori\u010dnih \u017eiv\u010dnih celic v sprednjih rogovih hrbtenja\u010dne sivine. Od motori\u010dnih \u017eiv\u010dnih celic v hrbtenja\u010di potujejo njihovi izrastki (aksoni) do posameznih mi\u0161ic. Ko pride \u017eiv\u010dni impulz do kon\u010dnih razvejkov aksona, se na mestu, ki ga imenujemo \u017eiv\u010dno mi\u0161i\u010dni stik, sprosti posebna snov \u2013 mediator (acetilholin), ki vzdra\u017ei mi\u0161ico (mi\u0161i\u010dna vlakna) in na ta na\u010din pride do kr\u010denja mi\u0161ice. Vse sestavine, ki smo jih na\u0161teli zgoraj, se pravi: motori\u010dne \u017eiv\u010dne celice v sprednjih rogovih hrbtenja\u010dne sivine; izrastki motori\u010dnih \u017eiv\u010dnih celic (aksoni-periferni \u017eivci); \u017eiv\u010dno mi\u0161i\u010dni stiki in mi\u0161i\u010dna vlakna, sestavljajo t.i. motori\u010dne enote. \u017dMO prizadenejo enega ali ve\u010d sestavnih delov motori\u010dne enote.<\/p>\n<p>Glede na to, kateri del motori\u010dne enote je prizadet, lo\u010dimo:<\/p>\n<p><strong>SPINALNE MI\u0160I\u010cNE ATROFIJE (SMA)<\/strong>, kjer gre za prizadetost motori\u010dnih \u017eiv\u010dnih celic v sprednjih rogovih hrbtenja\u010de. Najpogostej\u0161e so naslednje oblike:<\/p>\n<ul>\n<li>SMA tip I (Werdnig-Hoffmanovo obolenje),<\/li>\n<li>SMA tip II (intermediarni tip),<\/li>\n<li>SMA tip III (Kugelberg-Welandrovo obolenje).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>DEDNE NEVROPATIJE (Hereditarna motori\u010dno senzori\u010dna nevropatija (HMSN)<\/strong>, imenovana tudi Charcot-Marie-Toothovo obolenje (CMT)), kjer gre za prizadetost perifernih \u017eivcev (\u017eivcev, ki povezujejo motori\u010dne \u017eiv\u010dne celice in mi\u0161ice). Najpogostej\u0161e so naslednje oblike:<\/p>\n<ul>\n<li>HMSN tip I (demielinizacijski tip),<\/li>\n<li>HMSN tip II (aksonski tip),<\/li>\n<li>HMSN tip III (hipomielinizacijski tip).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>OBOLENJA \u017dIV\u010cNO MI\u0160I\u010cNEGA STIKA<\/strong>, kjer gre za motnjo \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnega prenosa. Med temi je najpogostej\u0161a miastenija gravis.<\/p>\n<p><strong>MIOPATIJE<\/strong>, kjer se proces obolenja odvija v sami mi\u0161ici. Med njimi so najpogostej\u0161e:<\/p>\n<p>&#8211; Mi\u0161i\u010dne distrofije:<\/p>\n<ul>\n<li>Duchennova mi\u0161i\u010dna distrofija (DMD),<\/li>\n<li>Beckerjeva mi\u0161i\u010dna distrofija (BMD),<\/li>\n<li>Ramensko medeni\u010dna oblika mi\u0161i\u010dne distrofije (RMD),<\/li>\n<li>Facioskapulohumeralna oblika mi\u0161i\u010dne distrofije (FSH),<\/li>\n<li>Miotoni\u010dna distrofija (MID),<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; Kongenitalne miopatije,<br \/>\n&#8211; Metabolne miopatije,<br \/>\n&#8211; Vnetne miopatije (dermatomiozitis\/polimiozitis),<br \/>\n&#8211; Mitohondrijske miopatije.<\/p>\n<p><strong>POGOSTNOST POJAVLJANJA<\/strong><\/p>\n<p>Incidenca (to je \u0161tevilo na novo odkritih obolelih v definirani populaciji v dolo\u010denem \u010dasovnem obdobju) za Duchennovo obliko mi\u0161i\u010dne distrofije je 1\/3500 rojenih de\u010dkov. Ocena incidenca spinalne mi\u0161i\u010dne atrofije je 1\/6000-10000 rojstev. Ocena incidenc ostalih \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnih obolenj je te\u017eja. Prevalenca (\u0161tevilo vseh obolelih z dolo\u010denim obolenjem v definirani populaciji v dolo\u010denem trenutku) posameznih \u017dMB je, glede na podatke znanega strokovnjaka za podro\u010dje \u017dMB (Emery), prikazana v tabeli 1.<\/p>\n<p>Tabela 1. Prevalenca \u017dMO (\u0161tevilo obolelih na milijon prebivalcev).<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"176\">\u017div\u010dno-mi\u0161i\u010dna obolenja<\/td>\n<td width=\"71\">Prevalenca<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\"><\/td>\n<td width=\"71\">1\/1000000<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\">Mi\u0161i\u010dne distrofije<\/td>\n<td width=\"71\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\">Duchennova<\/td>\n<td width=\"71\">32<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\">Beckerjeva<\/td>\n<td width=\"71\">&gt;7<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\">Facioskapulohumeralna<\/td>\n<td width=\"71\">20<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\">Ramensko medeni\u010dna<\/td>\n<td width=\"71\">&lt;40<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\">Miotoni\u010dna distrofija<\/td>\n<td width=\"71\">50<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\">Spinalne mi\u0161i\u010dne atrofije<\/td>\n<td width=\"71\">12<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"176\">HMSN<\/td>\n<td width=\"71\">100<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>DIAGNOSTI\u010cNI POSTOPKI<\/strong><\/p>\n<p>Pravilna diagnoza je pomembna, da lahko obolelemu svetujemo, kako naj prepre\u010duje ali vsaj upo\u010dasni pojav zapletov obolenj, da vemo kak\u0161na je prognoza, predvsem pa je pravilna diagnoza pomembna za ustrezno genetsko svetovanje. K postavitvi le-te najve\u010d pomagata anamneza (podatki o obolenju, ki jih da oboleli sam) in klini\u010dni status (fizi\u010dno stanje obolelega). V pomo\u010d pa so \u0161e dodatne preiskave: biokemijske preiskave (pregled krvi), elektrodiagnosti\u010dne preiskave \u2013 elektromigrafija (preiskava elektri\u010dne aktivnosti v mi\u0161ici), histopatolo\u0161ke preiskave mi\u0161i\u010dne biopsije (pregled del\u010dka mi\u0161i\u010dnega tkiva pod mikroskopom) in nekatere prikazovalne metode (ultrazvok, ra\u010dunalni\u0161ka tomografija, magnetna resonanca).<\/p>\n<p>Potrebne pa so preiskave tudi drugih organskih sistemov zaradi mo\u017enih komplikacij osnovnega obolenja, predvsem pregled srca z EKG \u2013 elektrokardiogram (preiskava elektri\u010dne aktivnosti v sr\u010dni mi\u0161ici) in funkcijsko ocenjevanje dihal s spirometrijo (merjenje plju\u010dnih volumnov).<\/p>\n<p><strong>OPIS POGOSTEJ\u0160IH \u017dIV\u010cNO-MI\u0160I\u010cNIH OBOLENJ<\/strong><\/p>\n<p><strong>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 MI\u0160I\u010cNE DISTROFIJE<\/strong><\/p>\n<p>Mi\u0161i\u010dne distrofije so skupina dednih, napredujo\u010dih, degenerativnih miopatij. Osnovna zna\u010dilnost je postopno propadanje mi\u0161i\u010dnih vlaken. Propadlo mi\u0161i\u010dno tkivo v mi\u0161ici nadome\u0161\u010da vezivo in ma\u0161\u010dobno tkivo. Glede na na\u010din dedovanja in porazdeljenost mi\u0161i\u010dne oslabelosti, razlikujemo ve\u010d oblik mi\u0161i\u010dnih distrofij.<\/p>\n<p>-DUCHENNOVA OBLIKA MI\u0160I\u010cNE DISTROFIJE<\/p>\n<p>Praviloma je to obolenje de\u010dkov, ki se ponavadi poka\u017ee do petega leta starosti. \u017denske ne zbolijo, lahko pa prenesejo obolenje na svoje sinove. Sestre obolelih so mo\u017ene prena\u0161alke obolenj, vse h\u010dere obolelih so prena\u0161alke, sinovi pa so zdravi in obolenja ne morejo prenesti na potomce. Deduje se vezano na spolni kromosom X. Natan\u010dno je znano mesto abnormnosti v dedni snovi, ki povzro\u010da nezmo\u017enost tvorjenja posebne mi\u0161i\u010dne beljakovine, imenovane distrofin. Zna\u010dilna je napredujo\u010da simetri\u010dna oslabelost mi\u0161ic medeni\u010dnega in ramenskega obro\u010da. Otroci hitro izgubijo sposobnost hoje (v glavnem pred 13 letom starosti). Pogoste so sekundarne posledice mi\u0161i\u010dne oslabelosti, kot so skolioza in kontrakture, mo\u017ena je tudi sr\u010dna prizadetost (kardiomiopatija) in te\u017eave z dihanjem.<\/p>\n<p>-BECKERJEVA OBLIKA MI\u0160I\u010cNE DISTROFIJE<\/p>\n<p>Razporeditev mi\u0161i\u010dne oslabelosti in na\u010din dedovanja je enak kot pri Duchennovi obliki, prizadetost mi\u0161ic pa je bla\u017eja in potek obolenja po\u010dasnej\u0161i. Imunohistokemi\u010dna preiskava delca mi\u0161ice, odvzetega z biopsijo, prika\u017ee manj\u0161o koli\u010dino ali nenormalno velikost distrofina. Prve te\u017eave opazijo oboleli med petim in petnajstim letom, lahko pa tudi kasneje.<\/p>\n<p>-RAMENSKO MEDENI\u010cNA MI\u0160I\u010cNA DISTROFIJA<\/p>\n<p>Ramensko medeni\u010dne oblike mi\u0161i\u010dne distrofije so skupina mi\u0161i\u010dnih distrofij, pri katerih je mi\u0161i\u010dje medeni\u010dnega in ramenskega obro\u010da prevladujo\u010de ali primarno prizadeto. Gre za zelo heterogeno (raznoliko) skupino mi\u0161i\u010dnih distrofij, kjer obstajajo velike razlike glede funkcijskih sposobnosti. Oboleli so obeh spolov. Tveganje, da bodo za istim obolenjem oboleli nadaljnji bratje ali sestre obolelih, je 25- odstotno. Obolenje se za\u010dne z mi\u0161i\u010dno oslabelostjo v medeni\u010dnem ali ramenskem obro\u010du ali v obeh hkrati. Mi\u0161i\u010dna prizadetost je po navadi nekoliko asimetri\u010dna. Obolenje se lahko za\u010dne v katerikoli starosti. Obolenje lahko napreduje po\u010dasi ali pa zelo hitro. Prizadetost sr\u010dne mi\u0161ice je redka.<\/p>\n<p>-FACIOSKAPULOHUMERALNA OBLIKA MI\u0160I\u010cNE DISTROFIJE (FSH)<\/p>\n<p>Facioskapulohumeralna oblika mi\u0161i\u010dne distrofije je oblika mi\u0161i\u010dne distrofije, ki se pojavi v otro\u0161tvu ali zgodnji odrasli dobi, lahko pa tudi kasneje. Vsak oboleli ima obolelega enega od star\u0161ev in vsak otrok obolelega ima 50 % mo\u017enost, da bo obolel. \u017de ime samo pove, da gre za prizadetost mi\u0161ic obraza, ki so najprej prizadete, mi\u0161ic ramenskega obro\u010da in lopatic. Oboleli zaradi oslabelosti obraznih mi\u0161ic ne more za\u017evi\u017egati. Zelo pogosti sta, precej izrazito, \u0161trle\u010di lopatici. Ve\u010dina obolelih ohrani sposobnost samostojne hoje, le okoli 20 % jih postane vezanih na vozi\u010dek. Potek obolenja je lahko precej razli\u010den, celo pri obolelih v isti dru\u017eini.<\/p>\n<p>-MIOTONI\u010cNA DISTROFIJA (MID)<\/p>\n<p>Je najpogostej\u0161a distrofija odrasle dobe. Deduje se na na\u010din kot, prej omenjena, FSH. Pogosteje prizadane mo\u0161ke kot \u017eenske. Prvi znaki obolenja lahko za\u010dnejo v zgodnjem otro\u0161tvu &#8211; kongenitalna MID in MID otro\u0161kega obdobja, v zgodnji odrasli in odrasli dobi &#8211; klasi\u010dna MID ali po petdesetem letu starosti &#8211; minimalna MID. MID napreduje po\u010dasi. Oslabelost je najizrazitej\u0161a v mi\u0161icah obraza, \u017evekalkah, mi\u0161icah jezika, \u017erela, mi\u0161icah obra\u010dalkah glave. Zaradi oslabelosti mi\u0161ic in te\u017eav, ker se mi\u0161ice po skr\u010denju te\u017eko in po\u010dasi sprostijo (miotonije), je govorica nazalna (nosna), oboleli imajo pogosto te\u017eave pri po\u017eiranju. Poleg mi\u0161ic so lahko prizadeta \u0161e druga tkiva (o\u010desna le\u010da, endokrine \u017eleze, srce \u2026).<\/p>\n<p>-KONGENITALNE MIOPATIJE<\/p>\n<p>So redka obolenja. Poka\u017eejo se \u017ee ob rojstvu (hipotonija, skeletne anomalije). Najve\u010dkrat se dedujejo avtosomno recesivno (podrejeno). Poleg mi\u0161ic je ve\u010dkrat prizadeto tudi osrednje \u017eiv\u010devje.<\/p>\n<p><strong>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 OBOLENJA \u017dIV\u010cNO MI\u0160I\u010cNEGA STIKA<\/strong><\/p>\n<p>-MIASTENIJA GRAVIS<\/p>\n<p>Je obolenje \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnega stika. Navadno obolijo odrasli, \u017eenske dvakrat pogosteje kot mo\u0161ki. Miastenija gravis je navadno pridobljena, redko pa gre za genetsko motnjo na ravni \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnega stika. Njena zna\u010dilnost je nihajo\u010da mi\u0161i\u010dna oslabelost in nenormalna, hitra utrudljivost. Po po\u010ditku lahko utrudljivost mine. V teku dneva se utrudljivost spreminja. Pogosto so prizadete mi\u0161ice, ki premikajo o\u010desna zrkla, mi\u0161ice vek, \u017evekalne mi\u0161ice in mi\u0161ice, ki omogo\u010dajo po\u017eiranje. Zdravljenje miastenije je razmeroma uspe\u0161no.<\/p>\n<p><strong>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 DEDNE NEVROPATIJE<\/strong><\/p>\n<p>Obstaja veliko oblik dednih nevropatij. Ve\u010dina teh je redkih. Najpogostej\u0161a je hereditarna motori\u010dna in senzori\u010dna nevropatija (HMSN) ali Charcot-Marie-Toothovo obolenje (CMT) oz. peronealna mi\u0161i\u010dna atrofija. HMSN je genetsko zelo heterogena skupina. Deduje se avtosomno dominantno (nadrejeno), lahko pa tudi avtosomno recesivno (podrejeno) ali spolno vezano. Za HMSN je zna\u010dilna oslabelost mi\u0161i\u010dnih skupin na podlakteh in na rokah ter na golenih in stopalih. Spremljajo jo tudi motnje ob\u010dutka, predvsem na rokah in na stopalih.<\/p>\n<ul>\n<li>HMSN tip I je demielinizacijski tip. Za\u010dne se v otro\u0161ki, zgodnji odrasli ali odrasli dobi. Napreduje po\u010dasi z distalno (oddaljeno-stran od trupa) mi\u0161i\u010dno oslabelostjo in vidno atrofijo (zmanj\u0161anje volumna mi\u0161ice). Atrofije mi\u0161ic rok so lahko hude. Pogosto je obokano stopalo. Zaradi oslabelosti distalnih mi\u0161ic in atrofije mi\u0161ic imajo spodnji udi distalno od kolena obliko \u00bbnarobe obrnjene steklenice za \u0161ampanjec\u00ab, hoja pa je petelinja. Prisotne so tudi motnje senzorike (ob\u010dutenja) po tipu rokavic in nogavic. Pri polovici obolelih so odebeljeni periferni \u017eivci.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>HMSN tip II ni tako pogosta kot HMSN tip I. Obolenje se ponavadi za\u010dne v drugem desetletju \u017eivljenja. Klini\u010dni znaki se ka\u017eejo podobno kot HMSN tip I. HMSN tip II se klini\u010dno lo\u010di od HMSN tip I po kasnej\u0161em za\u010detku, ni zadebelitve \u017eivcev, prevodne hitrosti po \u017eivcih so pri teh obolelih lahko celo normalne.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>HMSN tip III ima hitrej\u0161i potek in \u017ee v drugem ali tretjem desetletju \u017eivljenja lahko povzro\u010di hudo invalidnost.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong> SPINALNE MI\u0160I\u010cNE ATROFIJE<\/strong>Poznanih je ve\u010d oblik obolenj. Klini\u010dni potek dolo\u010da starost, pri kateri se pojavijo prvi znaki mi\u0161i\u010dne oslabelosti. Deduje se avtosomno recesivno. Zbolijo otroci obeh spolov.<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>SMA tip I (Werdnig-Hoffmanovo obolenje) za\u010dne pred 6. mesecem starosti,<\/li>\n<li>SMA tip II (intermediarni tip) za\u010dne pred 18. mesecem starosti,<\/li>\n<li>SMA tip III (Kugelberg-Welandrovo obolenje) za\u010dne po 18. mesecu starosti otroka.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Obolenje se za\u010dne z zastojem v gibalnem razvoju otroka. Otroci s SMA tip I ne zmorejo nikoli samostojno sedeti brez opore. Otroci s SMA tip II ne zmorejo stati ali hoditi brez opore. Oboleli z SMA tip III lahko samostojno hodijo, nekateri kasneje to sposobnost izgubijo. Oslabijo mi\u0161ice trupa in udov, proksimalne mi\u0161ice (tiste, ki so bli\u017eje trupu) bolj kot distalne mi\u0161ice (tiste, ki so stran od trupa) in mi\u0161ice spodnjih udov bolj kot zgornjih. Prizadetost mi\u0161ic je v glavnem simetri\u010dna. Pri SMA tip I in SMA tip II je precej izrazita oslabelost dihalnih mi\u0161ic, to pa ponavadi ne velja za obolele z SMA tip III.<\/p>\n<p><strong>ZAKLJU\u010cEK<\/strong><\/p>\n<p>Za ve\u010dino \u017dMO zaenkrat \u0161e ni zdravila. Obolenja torej zaenkrat \u0161e ni mogo\u010de ozdraviti, kar pa ne pomeni, da jih tudi ni mogo\u010de zdraviti. Z ustrezno obravnavo je mo\u017eno potek obolenja upo\u010dasniti in prepre\u010diti nastanek komplikacij. Potrebno je redno gibanje (hoja, stoja, gibanje na vozi\u010dku), raztegovanje kontraktur, izvajanje dihalnih vaj, plavanje \u2026. Na ta na\u010din je mo\u017eno, da je oboleli v optimalni psihofizi\u010dni kondiciji. Na razpolago so \u0161tevilni tehni\u010dni pripomo\u010dki, ki pove\u010dajo samostojnost obolelega in ob dobri psihofizi\u010dni kondiciji vplivajo na kvaliteto \u017eivljenja obolelega.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>[vc_row row_type=&#8221;row&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_color=&#8221;#ffffff&#8221; padding_top=&#8221;20&#8243;][vc_column width=&#8221;1\/1&#8243;][vc_gallery type=&#8221;flexslider_slide&#8221; interval=&#8221;3&#8243; images=&#8221;15268,15347&#8243; onclick=&#8221;link_image&#8221; custom_links_target=&#8221;_self&#8221; column_number=&#8221;2&#8243; grayscale=&#8221;no&#8221; choose_frame=&#8221;default&#8221; img_size=&#8221;full&#8221;][vc_separator type=&#8221;transparent&#8221; position=&#8221;center&#8221; up=&#8221;15&#8243; down=&#8221;10&#8243;][vc_column_text] O distrofiji [\/vc_column_text][vc_separator type=&#8221;small&#8221; position=&#8221;left&#8221; up=&#8221;16&#8243; down=&#8221;12&#8243;][vc_column_text]MI\u0160I\u010cNA IN \u017dIV\u010cNO-MI\u0160I\u010cNA OBOLENJA \u017div\u010dno-mi\u0161i\u010dna obolenja (\u017dMO) so dedna, kroni\u010dna, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadenejo&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"","meta":{"_exactmetrics_skip_tracking":false,"_exactmetrics_sitenote_active":false,"_exactmetrics_sitenote_note":"","_exactmetrics_sitenote_category":0,"footnotes":""},"class_list":["post-16185","page","type-page","status-publish","hentry"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-05-06 16:40:11","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"","extraData":[]},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.drustvo-distrofikov.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/16185","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.drustvo-distrofikov.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.drustvo-distrofikov.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.drustvo-distrofikov.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.drustvo-distrofikov.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=16185"}],"version-history":[{"count":0,"href":"http:\/\/www.drustvo-distrofikov.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/16185\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.drustvo-distrofikov.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=16185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}