1. Kako uveljavljati oprostitev plačila letnega povračila za uporabo cest?
Oprostitev plačila letne dajatve se lahko uveljavi za osebna vozila z motorjem delovne prostornine bencinskega motorja do vključno 1800 ccm in dizelskega motorja do vključno 1900 ccm, osebna vozila z avtomatskim menjalnikom z delovno prostornino bencinskega motorja do vključno 2000 ccm in dizelskega motorja do vključno 2200 ccm ter za osebna vozila, prirejena za prevoz invalidke oziroma invalida na invalidskem vozičku, pod pogojem, da se vozila iz tega odstavka uporabljajo za prevoz:
Vloga za oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov se vloži pri katerikoli upravni enoti v pisni ali elektronski obliki.
Vloga za uveljavljanje oprostitve plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov se lahko vloži tudi pri nosilcu javnega pooblastila za registracijo vozil, določenem na podlagi zakona, ki ureja varnost cestnega prometa.
2) Oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov se uveljavlja na podlagi:
Oprostitev plačila letne dajatve lahko polnoletni upravičenec uveljavlja za eno vozilo, registrirano na svoje ime. Za poslovno nesposobne polnoletne upravičence lahko oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na svoje ime uveljavlja upravičencev skrbnik, pri katerem upravičenec živi. Za mladoletne upravičence lahko oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na svoje ime, uveljavljajo upravičenčevi starši, kadar otrok ne živi pri obeh starših, pa tisti od staršev, pri katerem otrok živi, oziroma druga oseba, ki dokaže, da otrok živi pri njej.
3) Kdo se lahko včlani v društvo?
Redni član društva lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, kdor ima katero od oblik mišično in živčno-mišičnih obolenj, ki povzročajo invalidnost, zaradi katere ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja. Seznam diagnoz, ki opredeljuje distrofike z okvarami spodnjega motoričnega nevrona, sprejme občni zbor društva.
Podporni član lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki izraža skrb za sočloveka s tem, da prostovoljno deluje v korist distrofikov. Tudi tuj državljan se lahko včlani pod enakimi pogoji. Posameznik, ki se želi včlaniti v društvo, izpolni pristopnico in poda pisno izjavo, da se strinja s statutom društva.
4) Kako pridobim invalidski znak za parkiranje?
Od 3.5.2006 velja nov pravilnik o parkirni karti (objava v Uradnem listu RS št. 41/2006 z dne 18.4.2006). Upravičenci do uporabe posebnega znaka oziroma parkirne karte so določeni v 53. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu, in sicer so to:
Do parkirne karte so upravičeni tudi zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij, kadar obiskujejo oskrbovance (bolnike, invalide, ostarele) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje.
Upravičenci do parkirne karte smejo za največ dve uri parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu in jih ne ovira. Kadar upravičenec parkira vozilo na pločniku, mora pustiti prost najmanj 1,60 m širok del pločnika za pešce, ki ne sme mejiti na vozišče. Upravičenci – invalidi smejo vozilo parkirati na parkirnih mestih, označenih oziroma rezerviranih za invalide. V vseh naštetih primerih mora upravičenec označiti parkirano vozilo z veljavnim posebnim znakom za ustavljanje in parkiranje oziroma parkirno karto, in sicer tako, da jo namesti na vidno mesto na levi notranji strani vetrobranskega stekla.
Zahtevek za izdajo parkirne karte posameznik vloži na upravni enoti na območju, kjer ima prijavljeno stalno oziroma začasno bivališče.
Vlogi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti:
Za izdajo parkirne karte mora posameznik plačati le stroške izdelave parkirne karte oziroma znaka in pripadajočega potrdila za uporabo znaka (cca. 2 EUR), sicer pa je zahtevek oproščen plačila upravne takse.
5) Ali imam pri nakupu avtomobila kakšne olajšave?
Od motornih vozil, ki se dajo prvič v promet (prodajo) oziroma se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije, se mora plačati davek na motorna vozila. Višina davka na motorna vozila je odvisna od prodajne vrednosti vozila in znaša od 1% do 13%. Zakon določa oprostitev plačila tega davka od vozil, ki so nabavljena za prevoz invalidov, in sicer:
Osebe, ki jim je oprostitev namenjena so:
Oprostitev se uveljavlja z vlogo za povračilo davka, ki je bil plačan ob nakupu vozila. Vlogo se posreduje pristojnemu davčnemu organu (davčni urad na območju stalnega prebivališča upravičenca). Vlogi se priloži račun za vozilo in ustrezno dokazilo o invalidnosti (glej zgornji odstavek). Pozor: Na računu mora biti obračunan znesek davka na motorna vozila, sicer je težko razvidno, da gre za prvo prodajo vozila! Pristojni davčni organ je dolžan vrniti plačani davek iz tega zakona v 15 dneh po prejemu zahtevka. V prometno dovoljenje tako kupljenega oziroma uvoženega avtomobila se vpiše, da je upravičenec uveljavljal povračilo davka. Če invalidska organizacija, invalid oziroma njegovi starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom petletnega roka od dneva nakupa, morajo plačati davek. Izjemoma se lahko avtomobil proda prej kot v petih letih, če je bil poškodovan v prometni nesreči za več kot 70% tržne vrednosti avtomobila na dan nesreče. Če invalid umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza avtomobila, smejo zakoniti dediči prodati osebni avtomobil, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek.
Če upravičenec (invalid) sam ni voznik, lahko v njegovem imenu avtomobil vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika. Če ima voznik pooblastilo, stalna navzočnost invalida v motornem vozilu ni obvezna.
6) Kako je z odmero dohodnine?
Dohodnina je davek, ki se zavezancu odmeri enkrat letno na podlagi njegovih osebnih prejemkov, dohodkov iz kmetijstva, dohodkov iz dejavnosti, dohodkov iz kapitala, premoženja in premoženjskih pravic. Pri odmeri dohodnine so predvidene sledeče olajšave:
Zakon izrecno določa tudi osebne dohodke zavezanca, od katerih se davek ne plačuje. To so dohodki:
7) Ali sem kot invalid pri urejanju upravnih zadev oproščen plačila takse?
Zakon o upravnih taksah določa, da so plačevanja taks oproščeni naslednji upravičenci:
Za določene zadeve pa se taksa ne obračuna, in sicer za:
8) Kdo je oproščen plačila RTV prispevka?
Zakon o Radioteleviziji Slovenija določa, da lahko uveljavljajo oprostitev plačila RTV-prispevka naslednje kategorije fizičnih oseb:
Za socialno ogrožene štejejo prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi odločbe Centra za socialno delo. Oproščeni so za enako obdobje, za katero so upravičeni do prejemanja socialne pomoči oz. varstvenega dodatka.
Iz razloga invalidnosti lahko zavezanci uveljavljajo oprostitev le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, ki ugotavlja stopnjo invalidnosti. Za gluhe osebe, pri katerih odločba ali sklep ne potrjujeta trajne izgube sluha, potrebujemo za obravnavo vloge tudi izvedensko mnenje, na podlagi katerega sta bila odločba ali sklep izdana. Oprostitev iz razloga invalidnosti je trajna.
Oprostitev plačila ni prenosljiva, zato je potrebno v primeru, da pogoje izpolnjuje družinski član, ki ni zavezanec za plačilo RTV-prispevka, najprej urediti spremembo plačnika (obrazec »Sprememba plačnika med člani družine« je dostopen na spletni strani www.rtvslo.si).
Če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje lahko podate vlogo na naslednjem obrazcu Vloga za oprostitev (obrazec je dostopen na spletni strani www.rtvslo.si).
9) Kako urejati pravico do sofinanciranja prilagoditve vozila za gibalno oviranega invalida?
11.10.2014 je pričel veljati Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, na katerega smo že zelo dolgo čakali. Pravilnik prinaša možnost pridobitve različnih tehničnih pripomočkov za senzorne invalide (slepi, slabovidni, gluhi, naglušni in gluhoslepi) ter možnosti prilagoditve vozila za gibalno ovirane. V njem so podrobneje obrazloženi pogoji za pridobitev tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila, doba trajanja, standardi kakovosti teh pripomočkov in prilagoditev, način vzdrževanja in vrednost posameznega tehničnega pripomočka oziroma prilagoditve vozila. Gre torej za novosti, ki so zanimive tudi za naše člane. Podlaga za sprejem Pravilnika je Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki tudi daje pravico do uporabe komunikacijskih in drugih pripomočkov za lažje vključevanje v procese izobraževanja, zaposlovanja ter tudi nasploh v vsakdanje življenje. Sestavni del pravilnika sta Lista tehničnih pripomočkov in Lista prilagoditev vozila, kjer so navedeni vsi pripomočki, prilagoditve ter pripadajoči podatki o merilih in vrednosti.
Pravice se uveljavlja z vlogo na upravni enoti. Obrazec vloge ni predpisan, lahko pa za pomoč njen vzorec dobite na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kakor tudi vse ostale podrobnejše informacije o uveljavljanju pravice do tehničnega pripomočka ali prilagoditve vozila (http://www.mddsz.gov.si/si/).
10) Oprostitev plačila turistične takse za invalide?
Na podlagi tretje in četrte alinee 27. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (UL 2/2004 in 57/2012) so plačila turistične takse oproščeni:
11) Nova socialna zakonodaja
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D, 14/2013) in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011, 110/2011-ZDIU12, 40/2012-ZUJF, 14/2013) omogočata uveljavljanje socialno varstvenih pravic, ki so denarni prejemki ter subvencije in znižana plačila.
Vse pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD). Pravice uveljavljate na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Vloga je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na centrih za socialno delo, na portalu e-uprava in v knjigarnah. Vlogo vložite pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina oseb dejansko prebiva (če imajo stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko preko portala e-uprava.
Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:
Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko uveljavite:
Vlagatelj je dolžan v navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila.
Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja.
DENARNA SOCIALNA POMOČ
Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji.
Od 1. 1. 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 288,81 evrov.
Upravičenci
Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:
hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.
Upravičenec do denarne socialne pomoči je tako:
Višina
Denarna socialna pomoč je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…).
Informativna višina denarne socialne pomoči v letu 2016 (cenzus), je za:
status
|
po ZSVarPre
|
||
utež
|
|
znesek €*
|
|
prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu
|
1
|
288,81
|
|
prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec**
|
1,28
|
349,67
|
|
prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec
|
1,56
|
450,54
|
|
samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje
|
0,7
|
202,16
|
|
samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi
|
0,76
|
219,50
|
|
vsako naslednjo odraslo osebo
|
0,57
|
164,62
|
|
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec
|
0,85
|
245,48
|
|
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec
|
0,71
|
205,05
|
|
prvega otroka, ki je najstarejši
|
0,76
|
219,50
|
|
vsakega naslednjega otroka
|
0,66
|
190,61
|
|
povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema
|
0,2
|
57,76
|
Če ima samska oseba določena sredstva, ki so nižja od zneskov, navedenih v tabeli, lahko znaša denarna socialna pomoč le razliko do višine, določene v tabeli.
Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zgoraj navedeni zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.
Način in obdobje upoštevanja dohodka
Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.
ZSVarPre loči med različnimi dohodki in načini njihovega upoštevanja (od 20. do 23. člena ZSVarPre):
Dodeljevanje denarne socialne pomoči / trajanje pravice
Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči. Dodeli se za obdobje:
Veliko naših članov je prejemnikov varstvenega dodatka. To pravico ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Do varstvenega dodatka so upravičeni posamezniki s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, ker so trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši nad 63 let (ženska) oz. nad 65 let (moški) in niso delovno aktivni in njihov dohodek oziroma dohodek družine ne presega cenzusa za varstveni dodatek. Pravica do varstvenega dodatka ni omejena le na prejemnike starostne in invalidske pokojnine, ampak lahko pravico do varstvenega dodatka uveljavljajo tudi osebe, ki so upravičene do denarne socialne pomoči ter osebe, ki sicer presegajo cenzus za pridobitev socialne pomoči, ne presegajo pa cenzusa za varstveni dodatek.
Pravica do varstvenega dodatka je odvisna od ekonomskih razmer prosilca in drugih oseb, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se upoštevajo različni dohodki in premoženje prosilca.
Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 470,76 EUR (t.i. cenzus). Cenzus družine je odvisen od dohodka članov družine oziroma skupnega gospodinjstva ter od premoženja družine. Če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 470,76 evrov in lastnim dohodkom.
Primeri višine cenzusa za varstveni dodatek za najbolj pogoste tipe družin, ki bi lahko bile upravičene do varstvenega dodatka:
O pravici do varstvenega dodatka odločajo centri za socialno delo.
Pravica do varstvenega dodatka je urejena z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih in prenesena v sistem socialnega varstva, kar pomeni, da enako kot za denarno socialno pomoč tudi za varstveni dodatek velja tako imenovana omejitev dedovanja. Dedovanje premoženja zapustnika, ki je prejemal varstveni dodatek po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, se omeji do višine 2/3 prejete pomoči iz naslova varstvenega dodatka.
V primeru, da bodo tudi dediči socialno ogroženi, jim denarnih prejemkov, ki jih je prejel zapustnik, ne bo potrebno vrniti.
Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti (npr. s hipoteko).
Več informacij o uveljavljanju tudi drugih socialnih transferjev dobite na spletni strani http://www.mddsz.gov.si/ ali pri pristojnem centru za socialno delo.