Pogosta vprašanja

1. Kako uveljavljati oprostitev plačila letnega povračila za uporabo cest?

Oprostitev plačila letne dajatve se lahko uveljavi za osebna vozila z motorjem delovne prostornine bencinskega motorja do vključno 1800 ccm in dizelskega motorja do vključno 1900 ccm, osebna vozila z avtomatskim menjalnikom z delovno prostornino bencinskega motorja do vključno 2000 ccm in dizelskega motorja do vključno 2200 ccm ter za osebna vozila, prirejena za prevoz invalidke oziroma invalida na invalidskem vozičku, pod pogojem, da se vozila iz tega odstavka uporabljajo za prevoz:

oseb, pri katerih je ugotovljena najmanj 80 % telesna okvara ali 80 % vojna invalidnost, ter oseb, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ugotovljena najmanj 60 % telesna okvara ali 60 % vojna invalidnost;
oseb, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;
oseb z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po predpisih o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb in
otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju.

Vloga za oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov se vloži pri katerikoli upravni enoti v pisni ali elektronski obliki.

Vloga za uveljavljanje oprostitve plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov se lahko vloži tudi pri nosilcu javnega pooblastila za registracijo vozil, določenem na podlagi zakona, ki ureja varnost cestnega prometa.

2) Oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov se uveljavlja na podlagi:

Odločbe izdane na podlagi mnenja izvedenskega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oziroma odločbe, izdane na podlagi predpisov o vojnih invalidih, upoštevajoč izvid in mnenje pristojne zdravniške komisije.
Oprostitev plačila letne dajatve se za polnoletne upravičenke, oziroma upravičence uveljavlja na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida v skladu s predpisi o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb.
Za mladoletne upravičence se oprostitev uveljavlja na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov, oziroma odločbe o usmeritvi, ki jo izda območna enota zavoda Republike Slovenije za šolstvo, izdane na podlagi strokovnega mnenja Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
…potrdila, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev, zdravstvenega doma oziroma pravne ali fizične osebe s koncesijo za opravljanje specialistične pediatrične dejavnosti ali na podlagi odločbe pristojnega centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka.

Oprostitev plačila letne dajatve lahko polnoletni upravičenec uveljavlja za eno vozilo, registrirano na svoje ime. Za poslovno nesposobne polnoletne upravičence lahko oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na svoje ime uveljavlja upravičencev skrbnik, pri katerem upravičenec živi. Za mladoletne upravičence lahko oprostitev plačila letne dajatve za eno vozilo, registrirano na svoje ime, uveljavljajo upravičenčevi starši, kadar otrok ne živi pri obeh starših, pa tisti od staršev, pri katerem otrok živi, oziroma druga oseba, ki dokaže, da otrok živi pri njej.

3) Kdo se lahko včlani v društvo?

Redni član društva lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, kdor ima katero od oblik mišično in živčno-mišičnih obolenj, ki povzročajo invalidnost, zaradi katere ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja. Seznam diagnoz, ki opredeljuje distrofike z okvarami spodnjega motoričnega nevrona, sprejme občni zbor društva.

Podporni član lahko postane vsak državljan Republike Slovenije, ki izraža skrb za sočloveka s tem, da prostovoljno deluje v korist distrofikov. Tudi tuj državljan se lahko včlani pod enakimi pogoji. Posameznik, ki se želi včlaniti v društvo, izpolni pristopnico in poda pisno izjavo, da se strinja s statutom društva.

4) Kako pridobim invalidski znak za parkiranje?

Od 3.5.2006 velja nov pravilnik o parkirni karti (objava v Uradnem listu RS št. 41/2006 z dne 18.4.2006). Upravičenci do uporabe posebnega znaka oziroma parkirne karte so določeni v 53. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu, in sicer so to:

osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60 % telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in osebe z mišičnimi in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30 % telesno okvaro;
težko telesno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb;
težko duševno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb;
spremljevalci, ki vozijo in spremljajo osebe iz prve ali druge alinee ali slepe osebe, ki same ne morejo voziti motornega vozila;
spremljevalci, ki vozijo in spremljajo mladoletne osebe, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju.

Do parkirne karte so upravičeni tudi zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij, kadar obiskujejo oskrbovance (bolnike, invalide, ostarele) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje.

Upravičenci do parkirne karte smejo za največ dve uri parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu in jih ne ovira. Kadar upravičenec parkira vozilo na pločniku, mora pustiti prost najmanj 1,60 m širok del pločnika za pešce, ki ne sme mejiti na vozišče. Upravičenci – invalidi smejo vozilo parkirati na parkirnih mestih, označenih oziroma rezerviranih za invalide. V vseh naštetih primerih mora upravičenec označiti parkirano vozilo z veljavnim posebnim znakom za ustavljanje in parkiranje oziroma parkirno karto, in sicer tako, da jo namesti na vidno mesto na levi notranji strani vetrobranskega stekla.

Zahtevek za izdajo parkirne karte posameznik vloži na upravni enoti na območju, kjer ima prijavljeno stalno oziroma začasno bivališče.

Vlogi za izdajo parkirne karte je potrebno priložiti:

odločbo o invalidnosti, iz katere je nedvoumno razvidna upravičenost, oziroma (če odločba ni bila izdana) potrdilo izbranega osebnega zdravnika o izpolnjevanju pogojev iz 53. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu,
dve fotografiji upravičenca (Fotografiji ne smeta biti izdelani z napravo za samopostrežno fotografiranje),
dokazilo o istovetnosti (veljaven osebni dokument, npr. osebna izkaznica, vozniško dovoljenje…),
v postopkih za zamenjavo stare parkirne karte z novo, se priloži tudi stara parkirna karta.

Za izdajo parkirne karte mora posameznik plačati le stroške izdelave parkirne karte oziroma znaka in pripadajočega potrdila za uporabo znaka (cca. 2 EUR), sicer pa je zahtevek oproščen plačila upravne takse.

5) Ali imam pri nakupu avtomobila kakšne olajšave?

Od motornih vozil, ki se dajo prvič v promet (prodajo) oziroma se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije, se mora plačati davek na motorna vozila. Višina davka na motorna vozila je odvisna od prodajne vrednosti vozila in znaša od 1% do 13%. Zakon določa oprostitev plačila tega davka od vozil, ki so nabavljena za prevoz invalidov, in sicer:

od enega novega osebnega avtomobila z delovno prostornino bencinskega motorja do 1,8 l in dieselskega motorja do 1,9 l oziroma z delovno prostornino bencinskega motorja do 2 l in dieselskega motorja do 2,2 l za novi osebni avtomobil z avtomatskim upravljanjem ter
od kombi vozila, posebej prirejenega za prevoz invalidov na invalidskem vozičku, ki ga največ enkrat v 5 letih kupijo invalidske organizacije in osebe, ki imajo vozniško dovoljenje ali jim je potrebna pomoč drugih oseb, ki imajo vozniško dovoljenje.

Osebe, ki jim je oprostitev namenjena so:

osebe, pri katerih je zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice nastala najmanj 80% telesna okvara. (Oprostitev se uveljavlja na podlagi odločbe o telesni okvari, ki jo izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije);
osebe, ki so popolnoma izgubile vid na obeh očesih;
osebe z zmerno, težjo ali težko telesno ali duševno prizadetostjo, ki jim je priznana invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb (Oprostitev se uveljavlja na podlagi odločbe o priznanem statusu invalida oziroma odločbe, izdane na podlagi izvedenskega mnenja o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Te odločbe izdaja Center za socialno delo);
otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki jih zdravstveni zavodi spremljajo kot rizične v razvoju. (Oprostitev se uveljavlja na podlagi potrdila zdravstvenega doma oziroma drugega zavoda, ki opravlja specialistično pediatrično dejavnost).

Oprostitev se uveljavlja z vlogo za povračilo davka, ki je bil plačan ob nakupu vozila. Vlogo se posreduje pristojnemu davčnemu organu (davčni urad na območju stalnega prebivališča upravičenca). Vlogi se priloži račun za vozilo in ustrezno dokazilo o invalidnosti (glej zgornji odstavek). Pozor: Na računu mora biti obračunan znesek davka na motorna vozila, sicer je težko razvidno, da gre za prvo prodajo vozila! Pristojni davčni organ je dolžan vrniti plačani davek iz tega zakona v 15 dneh po prejemu zahtevka. V prometno dovoljenje tako kupljenega oziroma uvoženega avtomobila se vpiše, da je upravičenec uveljavljal povračilo davka. Če invalidska organizacija, invalid oziroma njegovi starši ali skrbniki prodajo osebni avtomobil ali ga brezplačno ali kako drugače odtujijo pred potekom petletnega roka od dneva nakupa, morajo plačati davek. Izjemoma se lahko avtomobil proda prej kot v petih letih, če je bil poškodovan v prometni nesreči za več kot 70% tržne vrednosti avtomobila na dan nesreče. Če invalid umre pred potekom petletnega roka od dneva nakupa oziroma uvoza avtomobila, smejo zakoniti dediči prodati osebni avtomobil, ki so ga podedovali, ne da bi plačali davek.
Če upravičenec (invalid) sam ni voznik, lahko v njegovem imenu avtomobil vozijo starši oziroma skrbnik ali osebe, ki imajo pisno pooblastilo upravičenca, njegovih staršev oziroma skrbnika. Če ima voznik pooblastilo, stalna navzočnost invalida v motornem vozilu ni obvezna.

6) Kako je z odmero dohodnine?

Dohodnina je davek, ki se zavezancu odmeri enkrat letno na podlagi njegovih osebnih prejemkov, dohodkov iz kmetijstva, dohodkov iz dejavnosti, dohodkov iz kapitala, premoženja in premoženjskih pravic. Pri odmeri dohodnine so predvidene sledeče olajšave:

invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, se osnova za dohodnino zmanjša za letno povprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja. Olajšava se uveljavlja na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov;
starši lahko za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju uveljavljajo olajšavo v višini 50 % letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji;
zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava, ki znaša 10% letne povprečne plače zaposlenih v Republiki Slovenije;
med izdatki, ki se upoštevajo pri 3% zmanjšanju dohodninske osnove, zakon navaja tudi sredstva, porabljena za odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v objektih (hiši ali stanovanju) ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov.

Zakon izrecno določa tudi osebne dohodke zavezanca, od katerih se davek ne plačuje. To so dohodki:

iz naslova nadomestila za invalidnost, ki ga prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ter od dodatka za pomoč in postrežbo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
iz naslova plačil za delo med rehabilitacijo,
od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu,
po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojn,
za občasno ali začasno nego ali pomoč invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo invalidske organizacije (Ti prejemki v zakonu o dohodnini, ki se je začel uporabljati 1.1.2005 niso več
izvzeti iz obdavčitve!!).

7) Ali sem kot invalid pri urejanju upravnih zadev oproščen plačila takse?

Zakon o upravnih taksah določa, da so plačevanja taks oproščeni naslednji upravičenci:

invalidi, za katere je določeno v zdravstvenem spričevalu, da smejo voziti le prirejeno vozilo – v postopku za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje in za izdajo ter podaljšanje veljavnosti vozniškega in prometnega dovoljenja;
dobrodelne in invalidske organizacije ter organizacije za samopomoč – za dokumente in dejanja v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene;
društva, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu – za dokumente in dejanja v zvezi z opravljanjem njihovih dejavnosti, ki so v javnem interesu;
taksni zavezanci – posamezniki v slabih premoženjskih razmerah (med te zakon uvršča tudi – prejemnike nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb).

Za določene zadeve pa se taksa ne obračuna, in sicer za:

dokumente in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja;
dokumente in dejanja za uveljavitev socialno-varstvenih pravic;
dokumente in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane invalidom, vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja.

8) Kdo je oproščen plačila RTV prispevka?

Zakon o Radioteleviziji Slovenija določa, da lahko uveljavljajo oprostitev plačila RTV-prispevka naslednje kategorije fizičnih oseb:

socialno ogroženi;
invalidi, ki imajo ugotovljeno 100% telesno okvaro;
invalidi z nižjim odstotkom ugotovljene telesne okvare, toda le v primeru, če prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo ali tujo nego in pomoč;
osebe, ki so trajno izgubile sluh.

Za socialno ogrožene štejejo prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi odločbe Centra za socialno delo. Oproščeni so za enako obdobje, za katero so upravičeni do prejemanja socialne pomoči oz. varstvenega dodatka.

Iz razloga invalidnosti lahko zavezanci uveljavljajo oprostitev le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drugega organa, ki ugotavlja stopnjo invalidnosti. Za gluhe osebe, pri katerih odločba ali sklep ne potrjujeta trajne izgube sluha, potrebujemo za obravnavo vloge tudi izvedensko mnenje, na podlagi katerega sta bila odločba ali sklep izdana. Oprostitev iz razloga invalidnosti je trajna.

Oprostitev plačila ni prenosljiva, zato je potrebno v primeru, da pogoje izpolnjuje družinski član, ki ni zavezanec za plačilo RTV-prispevka, najprej urediti spremembo plačnika (obrazec »Sprememba plačnika med člani družine« je dostopen na spletni strani www.rtvslo.si).

Če izpolnjujete zgoraj navedene pogoje lahko podate vlogo na naslednjem obrazcu Vloga za oprostitev (obrazec je dostopen na spletni strani www.rtvslo.si).

9) Kako urejati pravico do sofinanciranja prilagoditve vozila za gibalno oviranega invalida?

11.10.2014 je pričel veljati Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, na katerega smo že zelo dolgo čakali. Pravilnik prinaša možnost pridobitve različnih tehničnih pripomočkov za senzorne invalide (slepi, slabovidni, gluhi, naglušni in gluhoslepi) ter možnosti prilagoditve vozila za gibalno ovirane. V njem so podrobneje obrazloženi pogoji za pridobitev tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila, doba trajanja, standardi kakovosti teh pripomočkov in prilagoditev, način vzdrževanja in vrednost posameznega tehničnega pripomočka oziroma prilagoditve vozila. Gre torej za novosti, ki so zanimive tudi za naše člane. Podlaga za sprejem Pravilnika je Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki tudi daje pravico do uporabe komunikacijskih in drugih pripomočkov za lažje vključevanje v procese izobraževanja, zaposlovanja ter tudi nasploh v vsakdanje življenje. Sestavni del pravilnika sta Lista tehničnih pripomočkov in Lista prilagoditev vozila, kjer so navedeni vsi pripomočki, prilagoditve ter pripadajoči podatki o merilih in vrednosti.

Pravice se uveljavlja z vlogo na upravni enoti. Obrazec vloge ni predpisan, lahko pa za pomoč njen vzorec dobite na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kakor tudi vse ostale podrobnejše informacije o uveljavljanju pravice do tehničnega pripomočka ali prilagoditve vozila (http://www.mddsz.gov.si/si/).

10) Oprostitev plačila turistične takse za invalide?

Na podlagi tretje in četrte alinee 27. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (UL 2/2004 in 57/2012) so plačila turistične takse oproščeni:

osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

11) Nova socialna zakonodaja

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D, 14/2013) in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011, 110/2011-ZDIU12, 40/2012-ZUJF, 14/2013) omogočata uveljavljanje socialno varstvenih pravic, ki so denarni prejemki ter subvencije in znižana plačila.

Vse pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD). Pravice uveljavljate na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Vloga je dostopna na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na centrih za socialno delo, na portalu e-uprava in v knjigarnah. Vlogo vložite pri centru za socialno delo, kjer imate stalno prebivališče oziroma kjer večina oseb dejansko prebiva (če imajo stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko preko portala e-uprava.

Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:

Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko uveljavite:

Vlagatelj je dolžan v navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila.

Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja.

DENARNA SOCIALNA POMOČ

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji.

Od 1. 1. 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 288,81 evrov.

Upravičenci

Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:

državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
oseba, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,

hkrati pa nimate dovolj sredstev za preživetje, nimate premoženja in prihrankov, ki bi vam omogočali preživetje, in aktivno rešujete svojo socialno problematiko.

Upravičenec do denarne socialne pomoči je tako:

kdor si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,
kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS.

Višina

Denarna socialna pomoč je odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov ter zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga (na primer neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje, prestajanje zaporne kazni,…).

Informativna višina denarne socialne pomoči v letu 2016 (cenzus), je za:

status	po ZSVarPre
status	utež	znesek €*
prvo odraslo osebo ali samsko osebo ali odraslo osebo, ki je v institucionalnem varstvu	1	288,81
prvo odraslo osebo ali samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec**	1,28	349,67
prvo odraslo osebo oziroma samsko osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec	1,56	450,54
samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri zavodu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi ter imajo starši dovolj lastnih sredstev za preživljanje	0,7	202,16
samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali je starejša od 63 let (ženska) oziroma 65 let (moški), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi	0,76	219,50
vsako naslednjo odraslo osebo	0,57	164,62
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec	0,85	245,48
vsako naslednjo odraslo osebo, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec	0,71	205,05
prvega otroka, ki je najstarejši	0,76	219,50
vsakega naslednjega otroka	0,66	190,61
povečanje za vsakega otroka v enostarševski družini, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema	0,2	57,76

* pri dejanskih aktualnih zneskih se upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka, ki od 1. 1. 2016 znaša 288,81 evrov

Če ima samska oseba določena sredstva, ki so nižja od zneskov, navedenih v tabeli, lahko znaša denarna socialna pomoč le razliko do višine, določene v tabeli.

Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zgoraj navedeni zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.

Način in obdobje upoštevanja dohodka
Upoštevajo se dohodki, prejeti v zadnjih 3 ali 4-12 mesecih ali v 13 mesecih pred mesecem vložitve vloge.

ZSVarPre loči med različnimi dohodki in načini njihovega upoštevanja (od 20. do 23. člena ZSVarPre):

periodični dohodek (plače, pokojnine, preživnine, rente, drugi dohodki – v enakih ali podobnih zneskih ali časovnih obdobjih),
občasni dohodek (dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, prejeti samo enkrat, ki niso iz priložnostnega dela),
priložnostni dohodek (dohodki, prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge za opravljeno delo največ 2x ali študentsko delo).

Dodeljevanje denarne socialne pomoči / trajanje pravice
Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči. Dodeli se za obdobje:

od 1 do 3 mesecev: ko je vloga vložena prvič,
od 1 do 6 mesecev: v primeru ponovne vloge (prejemanje denarne socialne pomoči brez presledkov), če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve ostale nespremenjene,
za 1 leto: če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca,
trajno: za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške in ki je brez premoženja, upoštevanega po ZUPJS ali je v institucionalnem varstvu in tudi njeni družinski člani izpolnjujejo enake pogoje.

Veliko naših članov je prejemnikov varstvenega dodatka. To pravico ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Do varstvenega dodatka so upravičeni posamezniki s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati, ker so trajno nezaposljivi ali trajno nezmožni za delo ali starejši nad 63 let (ženska) oz. nad 65 let (moški) in niso delovno aktivni in njihov dohodek oziroma dohodek družine ne presega cenzusa za varstveni dodatek. Pravica do varstvenega dodatka ni omejena le na prejemnike starostne in invalidske pokojnine, ampak lahko pravico do varstvenega dodatka uveljavljajo tudi osebe, ki so upravičene do denarne socialne pomoči ter osebe, ki sicer presegajo cenzus za pridobitev socialne pomoči, ne presegajo pa cenzusa za varstveni dodatek.

Pravica do varstvenega dodatka je odvisna od ekonomskih razmer prosilca in drugih oseb, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se upoštevajo različni dohodki in premoženje prosilca.

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 470,76 EUR (t.i. cenzus). Cenzus družine je odvisen od dohodka članov družine oziroma skupnega gospodinjstva ter od premoženja družine. Če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 470,76 evrov in lastnim dohodkom.

Primeri višine cenzusa za varstveni dodatek za najbolj pogoste tipe družin, ki bi lahko bile upravičene do varstvenega dodatka:

dvočlanska družina:
- oba člana izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek: 733,57 evrov
- samo en družinski član izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek: 635,38 evrov
tričlanska družina; eden od staršev izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek, drugi je aktivni iskalec zaposlitve, otrok je star 25 let in ima status študenta: 771,12 evrov

O pravici do varstvenega dodatka odločajo centri za socialno delo.

Pravica do varstvenega dodatka je urejena z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih in prenesena v sistem socialnega varstva, kar pomeni, da enako kot za denarno socialno pomoč tudi za varstveni dodatek velja tako imenovana omejitev dedovanja. Dedovanje premoženja zapustnika, ki je prejemal varstveni dodatek po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, se omeji do višine 2/3 prejete pomoči iz naslova varstvenega dodatka.

V primeru, da bodo tudi dediči socialno ogroženi, jim denarnih prejemkov, ki jih je prejel zapustnik, ne bo potrebno vrniti.

Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,…) ali obremeniti (npr. s hipoteko).

Več informacij o uveljavljanju tudi drugih socialnih transferjev dobite na spletni strani http://www.mddsz.gov.si/ ali pri pristojnem centru za socialno delo.

Pogosta vprašanja

Socialna služba

Osebna asistenca

Služba prevozov

Splošni kontakt