NSIOS o kršitvah Konvencije o pravicah invalidov

NSIOS o kršitvah Konvencije o pravicah invalidov

»IZJAVA ZA JAVNOST«

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije je v Ženevi OZN predstavili kršitve Konvencije o pravicah invalidov v Republiki Sloveniji

Ljubljana, 8. september 2017 – Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki zastopa prek 118.000 slovenskih invalidov, je v Ženevi Organizaciji združenih narodov (Odboru za pravice invalidov) predstavil problematiko v zvezi z neizvajanjem in kršenjem Konvencije o pravicah invalidov.

NSIOS je Odboru po predhodno poslanem širšem seznamu odprtih vprašanj predstavil najbolj aktualne ter pereče probleme slovenskih invalidov in invalidskih organizacij povezanih z izvajanjem konvencije. Izpostavljene so bile bistvene kršitve vezane na obveznost temeljitega posvetovanja z invalidi, na nedostopnost fizičnega okolja, prevoza, elektronskih in drugih informacij ter komunikacij, kršitve vezane na enakost in nediskriminacijo, delo in zaposlovanje, sodelovanje v političnem in javnem življenju, ozaveščanje in druge. Pri tem smo se navezali tudi na Uvodno poročilo o izvajanju določil Konvencije o pravicah invalidov, predloženo Odboru, pri čemer smo zajeli aktualne podatke, trende in politike. Poudarjamo, da država zamuja tudi s svojim drugim poročilom Odboru. Navedeno dobro ponazarja stanje duha, zlasti pa pomanjkljiv sistem spremljanja stanja oziroma bolje rečeno njegovo odsotnost, kar je ena od najresnejših pomanjkljivosti, ki močno otežuje ocenjevanje izvajanja vseh temeljnih in ostalih konvencijskih obveznosti, predvsem pa izostanek in izvajanje celostne strategije invalidskega varstva.

Odbor smo tudi obvestili, da se onemogoča pridobitev pravne subjektivitete NSIOS, ki ga le ta potrebuje za zastopanje interesov slovenskih invalidov ter o zadnjih posegih v avtonomijo civilne sfere in v delovanje Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki je glavni in neodvisni vir financiranja, s čimer se ogroža stabilnost izvajanja posebnih socialnih programov za invalide.

Ob tem smo tudi izrazili veliko zaskrbljenost nad tistimi praksami države, tako aktivnimi ravnanji kot zlasti opustitvami pravnega urejanja in zaščite, za katere je odgovorna neposredno država sama in ki povzročajo ali ohranjajo sistemsko diskriminacijo invalidov ali kršitve drugih človekovih pravic, varovanih s konvencijo. Država glede na vse okoliščine očitno nerazumno dolgo opušča svojo temeljno dolžnost spoštovati, varovati in zagotavljati učinkovito dejansko uživanje pravic invalidov in drugih ljudi, ki jih invalidnost prizadeva. Politika države še ni prešla iz koncepta socialnega varstva v koncepte utemeljene na človekovih pravicah. Izpostavili smo splošno neodzivnost organov oblasti in zamude pri odpravi ugotovljenih neskladij s konvencijo, celo v primerih sodb Ustavnega sodišča, ter pri pripravi nove zakonodaje in izvedbenih predpisov, še posebej pristojnih ministrstev in organov v sestavi, predvsem s področja sociale, zdravja in pravosodja, kar je v veliki meri najbrž tudi posledica neprofesionalnosti in neznanja potrebnega za razvoj ter izvajanje učinkovitih politik invalidskega varstva.

V povezavi z zahtevo o spremljanju izvajanja in implementacije konvencije ter v povezavi s sprejemanjem Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic in nespoštovanjem konvencije smo posebej opozorili na izostanek neodvisnega organa za spodbujanje, varovanje in spremljanje konvencije, ob zakonski zahtevi, da se pri tem upoštevajo načela, ki se nanašajo na status in delovanje nacionalne institucije za varovanje in uveljavljanje človekovih pravic. Zato nas ob dejstvu, da se vsem skupinam različnih invalidov praviloma nudi posebna skrb za varovanje njihovih človekovih pravic bodisi z varuhi njihovih pravic, posebnimi oddelki znotraj institucije varuha človekovih pravic ali drugače, še posebej čudi nerazumevanje Varuhinje človekovih pravic in dosedanji potek sprejemanja zakona, pri katerem se to odreka slovenskim invalidom, nazadnje z neupoštevanjem predloga, da se v Svet Varuha človekovih pravic vključi strokovnjaka s področja pravic invalidov, kar je v nasprotju z mednarodno prakso in smernicami ter zahtevami OZN.

Obravnavano problematiko bomo vključili v alternativno poročilo o izvajanju Konvencije o pravicah invalidov, ki ga NSIOS pripravlja skupaj z invalidskimi organizacijami in ga bomo posredovali Odboru za pravice invalidov OZN, ki pripravlja poročilo o izvajanju konvencije v Republiki Sloveniji v katerem bodo podana tudi opozorila in priporočila OZN naši državi.

Lepo pozdravljamo,

Borut Sever, vodja pravne službe

Boris Šuštaršič, predsednik