06 Jan Pokojninska reforma
Leto 2026 bo prineslo pomembne spremembe na področju pokojnin. Po burni razpravi in neuspelem poskusu referenduma bo 1. januarja 2026 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O, Uradni list št. 90/2025). Reforma bo v prihodnjih letih vplivala na vse, ki se približujejo upokojitvi ali so že upokojeni, hkrati prinaša pomembne novosti tudi za nekatere invalide.
Večina sprememb, ki jih reforma prinaša, ne bo opaznih takoj v letu 2026, temveč se bodo uveljavile postopoma in svoj polni obseg dosegle šele leta 2035. Od leta 2028 dalje se bo upokojitvena starost vsako leto zvišala za tri mesece. Do leta 2035 bo tako upokojitvena starost za osebe s 40 leti pokojninske dobe znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Pogoj 40 let delovne dobe ostaja nespremenjen, se pa podaljšuje referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove: po letu 2027 se bo obstoječe obdobje 24 let vsako leto povečalo za dve leti, dokler leta 2035 ne bo zajelo najboljših 40 let, pri čemer se bo iz izračuna izključilo pet najslabših. Zvišuje se tudi odmerni odstotek za izračun pokojnin, ki se bo med letoma 2026 in 2035 postopno dvignil iz 63,5 % na 70 %. Kdor bo po dopolnjenih 40 letih delovne dobe še naprej ostal zaposlen, bo lahko odstotek dodatno povečal – za 1,5 % na vsakih šest mesecev, in sicer še največ tri leta. Novost reforme je uvedba zimskega dodatka, ki bo prvič izplačan z novembrsko pokojnino leta 2025 in znaša 150 evrov. Dodatek postaja sistemsko urejen, kar pomeni, da ga bodo vsako leto prejeli skoraj vsi upokojenci (razen tistih z ožjim obsegom pravic) ter tudi brezposelni delovni invalidi, ki prejemajo nadomestilo.
Pravica do invalidske pokojnine
Ker se zvišuje starostna meja za starostno upokojitev, se zaradi konsistentnosti celotnega sistema ustrezno dvigujejo tudi starostni pogoji za uveljavitev invalidske pokojnine. Starostna meja se bo postopoma višala do leta 2035 – za 2 leti. Zviševanje se začne leta 2028, in sicer po 3 mesece na leto.
Pri invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela ostaja za pridobitev invalidske pokojnine obvezna minimalna pokojninska doba, ki se po noveli nekoliko spreminja v korist zavarovancev. Obsegati mora vsaj tretjino obdobja med dopolnjenim 22. letom starosti in nastankom invalidnosti (pred novelo se je to obdobje štelo od 20. leta), kar pomeni, nekoliko krajšo delovno dobo. Zakon posebej ureja položaj mladih invalidov. Če nastane invalidnost I. kategorije pred dopolnjenim 23. letom, zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil zavarovan ali ima vsaj tri mesece zavarovalne dobe. Če invalidnost I. kategorije nastane med 23. in 32. letom, mora zavarovanec imeti pokojninsko dobo, dolgo vsaj četrtino delovnih let. Pokojninska doba pa ni relevantna pri tistih, ki so dolgoletni uživalci nadomestila iz invalidskega zavarovanja, niso vključeni v obvezno zavarovanje in so kot brezposelne osebe dopolnile starost 62 let.
Višina invalidske pokojnine
Najnižja invalidska pokojnina se bo zvišala s 490 na 610 evrov. To pomeni skoraj 1.430 evrov več na leto za približno 9.000 invalidskih upokojencev. Pozitivni učinek bo občutilo tudi okoli 14.000 upokojencev, prejemnikov pokojnin med 490 in 610 evri. Skupno bo sprememba vplivala na približno 23.000 invalidskih upokojencev, kar je dobra tretjina vseh.
Od leta 2026 bodo vse invalidske pokojnine odmerjene najmanj v višini 44 % dejanske pokojninske osnove (namesto sedanjih 41 %). Odmerni odstotek se bo nato postopno višal: leta 2027 46%, leta 2028 48%, leta 2029 na 50 %, kjer naj bi do nadaljnjega ostal. To pomeni občutno višje pokojnine za invalide.
Ne glede na določbe o odmeri starostne in invalidske pokojnine, bo zavarovancu, ki pridobi pravico po ZPIZ-2 in dopolni 40 let pokojninske dobe, zagotovljena pokojnina v znesku 785 eurov.
Zakon ureja tudi primer, ko invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopi po dopolnjeni starosti 67. let, zavarovanec pa nima dosežene minimalne zavarovalne dobe. V tem primeru se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, ki velja za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.
Novela vsebuje tudi posebna pravila za primere, ki se nanašajo na kombinirane vzroke invalidnosti: poškodbe pri delu ali poklicne bolezen ter poškodbe ali bolezni izven dela. Invalidska pokojnina se v tem primeru najprej izračuna tako, kot da bi invalidnost nastala izključno pri delu in posebej še kot da bi nastala izključno izven dela. Od obeh zneskov se nato odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Določita se tudi spodnja in zgornja meja. Novela dodaja še novost: če zavarovanec ob nastanku invalidnosti, ki je posledica kombiniranega vzroka, ne izpolnjuje minimalne pokojninske dobe, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. V tem primeru bo upravičen samo do dela pokojnine, ki mu pripada zaradi invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Nadomestila iz invalidskega zavarovanja
Za nekaj tisoč uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja, se bo osnova prav tako zvišala – od 490 do 610 evrov. Pomembna novost je tudi, da delovnim invalidom, ki ostanejo brez zaposlitve, pravica ne bo ugasnila, če se v 30 dneh ne prijavijo na zavod za zaposlovanje. Nadomestilo se jim bo priznalo in začelo izplačevati šele od dneva prijave na zavodu za zaposlovanje.
Poleg tega se bo v letu 2026 zvišala odmera nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja:
Pravice iz invalidskega zavarovanja
Novela zvišuje starostne meje za uveljavljanje več pravic:
- poklicna rehabilitacija: do nje bodo upravičene osebe, pri katerih je nastala invalidnost II. kategorije in še niso dopolnile 57 let (pred novelo 55 let), če se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobijo za drugo delo;
- premestitev: osebe, pri katerih je nastala invalidnost II. kategorije po dopolnjenem 57. letu starosti (prej 55), bodo po končani poklicni rehabilitaciji lahko uveljavile pravico do premestitve, če imajo preostalo delovno zmožnost;
- delo s krajšim delovnim časom: osebe z invalidnostjo III. kategorije, ki niso več zmožne delati s polnim delovnim časom, ter osebe z II. kategorijo invalidnosti bodo morale po novem dopolniti vsaj 57 let (namesto 55), da bodo upravičene do te pravice.
Zakon ne spreminja prištete dobe za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, vnaša pa spremembo v prišteto dobo za odmero pravic na podlagi invalidnosti. Ta fiktivna pokojninska doba, ki se zavarovancu prišteje pri odmeri pravic po novem predstavlja dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, ko bi zavarovanec dopolnil 67 let starosti (prej 65 let).
V prispevku so izpostavljene le nekatere novosti, ki jih prinaša novela ZIPZ-2O. Celoten paket ukrepov, ki naj bi izboljšali socialno varnost invalidov in upokojencev ter okrepili pravičnost sistema, je še veliko obsežnejši. Ker se številne spremembe uvajajo postopoma v naslednjih letih, bo ključno spremljati njihov dejanski vpliv — zlasti na tiste, ki vplivajo na invalidske pokojnine ali nadomestila. Reforma tako predstavlja priložnost in hkrati izziv, da sistem ostane vzdržen in pravičen za vse.
Mojca Sušec, univ. dipl. prav., MAŽ št. 48, str. 30 – 32